Umetniška gimnazija – glasbena smer

Glasba je najstarejša bitnost. Kadar se rodi otrok, ga uspavaš z glasbo. Ne zna brati, ne more razbirati slik, vendar zna poslušati glasbo. (Duke Ellington)

Že od leta 1999 I. gimnazija v Celju z Glasbeno šolo Celje uspešno izvaja tudi program umetniške gimnazije – glasbena smer. Na Celjskem je to edini program, ki omogoča glasbeno izobraževanje na srednji stopnji in vpis na želeno akademijo doma ali v tujini. Dijaki se izobražujejo v kombiniranem oddelku, del razreda se izobražuje po programu umetniška gimnazija – glasbena smer, del pa po programu gimnazija.

V gimnaziji izvajamo pouk po predmetniku za gimnazijo, v glasbeni šoli pa pouk strokovno-teoretičnih in praktičnih predmetov. V glasbeni šoli je veliko dobrih orkestrov, v katerih si dijaki nabirajo praktične izkušnje in razvijajo sposobnosti koncertiranja ter komorne igre. Štirikrat letno pripravijo javni nastop, pripravljajo se na številna mednarodna tekmovanja in na državno tekmovanje ter si tako nabirajo izkušnje za sprejemni izpit na akademiji in druge reference.

Program umetniške gimnazije je zasnovan tako, da dijakom omogoča izbirnost maturitetnih predmetov. V četrtem letniku izberejo priprave na maturo iz dveh predmetov, in sicer izbirajo med umetnostno zgodovino, naravoslovnima predmetoma (biologija, fizika), družboslovnimi predmeti (zgodovina, geografija, psihologija, sociologija) in glasbenimi predmeti. Program torej omogoča odprte možnosti za študij, ne samo na glasbeni smeri, ampak tudi na drugih univerzitetnih smereh.

Pogoja za vpis v umetniško gimnazijo sta končana osnovna stopnja glasbenega izobraževanja in opravljen preskus v glasbeni šoli, kar je objavljeno v razpisu za vpis, posebej pa se temu vprašanju posvetimo na informativnih dnevih.

Izobraževanje v umetniški gimnaziji omogoča dobro splošno izobrazbo, ki jo pridobite v gimnaziji, in dobro strokovno izobrazbo, ki omogoča tudi študij na akademiji za glasbo.

Naj glasbenica 2024: HANA HREN

Hana Hren z mentorico Ireno Anžič

HANA HREN je času šolanja na Glasbeni šoli Celje izkazala umetniško nadarjenost in osvojila številne nagrade in priznanja tako na državnih kot tudi na mednarodnih tekmovanjih. Njena mentorica je bila Irena Anžič, dipl. mus. (Republika Nemčija). Izobraževala se je vzporedno, obiskovala je tudi II. gimnazijo Maribor.

V šolskem letu 2020/21 je bila dijakinja 1. letnika in je bila v svoji kategoriji na citrah  absolutna zmagovalka na 2. mednarodnem tekmovanju Celeia 2021, na katerem je dosegla zlato plaketo in 100 točk. Poleg tega je prejela posebno nagrado za nastop z Godalnim orkestrom Glasbene šole Celje, kjer je krstno izvedla noviteto izpod peresa Leona Firšta. V šolskem letu 2020/21 je bila Hana zmagovalka tudi na Državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG, na katerem je poleg zlate plakete in 1. nagrade osvojila tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. V letu 2021/22 je Hana na 3. mednarodnem tekmovanju Celeia ponovno osvojila zlato plaketo, 1. mesto in posebno denarno nagrado. Letos (2023/24) je kot dijakinja 4. letnika osvojila kar tri prve nagrade. Na Državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG je osvojila 1. nagrado, zlato plaketo in posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja. Na 10. mednarodnem tekmovanju Nachwuchsfoerderpreis v Münchnu je ob veliki konkurenci zmagala v svoji kategoriji, prejela je 1. nagrado. Zlato plaketo in denarno nagrado pa je osvojila na 5. mednarodnem tekmovanju Celeia 2024, ki ga vsa leta organizira GŠ Celje s podporo MO Celje.

Hanini vidni uspehi in umetniško udejstvovanje v času šolanja na Glasbeni šoli Celje  kažejo na njeno aktivno, suvereno in virtuozno nastopanje, ki bo še v naprej pomembno sooblikovalo slovenski citrarski glasbeni prostor.

Naj glasbenik 2023: MARTIN MUTEC

Martin Mutec je prejel naslov naj glasbenik za številne uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih, solistične nastope z orkestri, nastope v različnih glasbenih sestavih ter prizadevno delo:

  • 2019/20 je na 49. tekmovanju TEMSIG prejel zlato plaketo s kitarskim duom;
  • 2020/21 je na 50. tekmovanju TEMSIG prejel zlato plaketo;
  • 2021/22 je na 51. tekmovanju TEMSIG prejel zlato plaketo;
  • 2022/23 je na 14. World open guitar competition 2023 – Spring edition prejel 1. nagrado in laskavi naslov Excellent Performer;
  • na Dnevih kitare Krško 2023 je prejel zlato priznanje in 1. nagrado.

Mentorica za kitaro je bila profesorica Lucija Šorn, za petje pa profesor Davorin Mikulić.

 

Naj glasbenica 2022: ROBERTA BATALJAK

V štiriletnem šolanju je Roberta Bataljak dosegla izjemne uspehe na klavirskih tekmovanjih pod mentorstvom profesorja Primoža Mavriča.

2018/2019:

– 1. mednarodno tekmovanje Janez Matičič 2018: srebrna plaketa;

– 48. TEMSIG: priznanje za udeležbo.

2020/2021:

– mednarodno tekmovanje Ars Nova Trst, Italija: I. nagrada, I. mesto;

– 10. mednarodno koroško klavirsko tekmovanje 2021: zlata nagrada, II. mesto; posebno priznanje za najbolje izvedeno delo iz obdobja klasicizma.

2021/2022:

– 51. TEMSIG: zlata plaketa.

 

Naj glasbenik 2021: MATIJA MERVIČ

 

Matija Mervič igra tubo in evfonij. Med šolanjem na umetniški gimnaziji je osvojil kar dva lavreata (lavreat je absolutni zmagovalec tekmovanja), 1. nagrado in 100 točk na mednarodnih tekmovanjih Davorin Jenko. Tekmovanj na TEMSIG-u se je udeležil trikrat in dosegel tri zlate plakete, enkrat 1. nagrado, dvakrat drugo. Udeležil se je tudi dveh mednarodnih tekmovanj Giovani Musicisti Treviso in dosegel enkrat zlato priznanje in enkrat srebrno.

Matija Mervič je glasbenik, ki izraža neizmerno visok nivo igranja in predstavlja nepogrešljiv del orkestrov, v katerih je redno sodeloval. Je član številnih komornih zasedb, za seboj ima številne nastope kot solist, v komornih skupinah, z orkestri in kot solist v orkestru. Odprte ima vse možnosti za študij, tako v Sloveniji kot v Evropi. Je eden tistih glasbenikov, na katere bomo v prihodnje zagotovo ponosni.

 

 

Naj glasbenik 2020: GAŠPER GORTNAR

Gašper Gortnar z mentorjem Urošem Koširjem

Gašper Gortnar je v svojem štiriletnem šolanju v umetniški gimnaziji dosegel izjemne uspehe na državnih tekmovanjih TEMSIG in mednarodnih tekmovanjih.

V šolskem letu 2016/2017 je na tekmovanju TEMSIG s tubo osvojil srebrno plaketo (93 točk).

V šolskem letu 2017/2018 je na 15. mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu osvojil prvo nagrado (95,5 točke) in s komornimi trobili laureat (100 točk). Na 10. mednarodnem tekmovanju Giovani Musicisti, Treviso, je osvojil srebrni priznanje (90 točk) in v kategoriji komornih skupin zlato priznanje (95 točk).

V šolskem letu 2018/2019 je na mednarodnem tekmovanju pihalcev in trobilcev v Varaždinu osvojil drugo nagrado (94, 33 točke), na mednarodnem tekmovanju iz solfeggia IMMCC zlato nagrado in srebrno nagrado iz glasbene teorije (83,5 točke).

V šolskem letu 2019/2020 je na tekmovanju TEMSIG osvojil bronasto plaketo (87,33 točke).

Naj glasbenica 2019: NINA TAJČ

Je glasbenica na dveh inštrumentih: tuba in evfonij. S svojo prizadevnostjo, z dosežki na tekmovanjih, s sodelovanjem v komornih sestavih je dosegla naziv naj glasbenice 2018/19.

V šolskem letu 2016/17 se je udeležila državnega tekmovanja TEMSIG s tubo in osvojila zlato plaketo, 2. nagrado (95,33 točke), z evfonijem prav tako zlato plaketo in 3. nagrado (96,33 točke).

V šolskemetu 2017/18 je tekmovala na mednarodnih tekmovanjih:

  • na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko je s tubo osvojila 1. nagrado, 95 točk, z evfonijem 1. nagrado, 96, 38 točke in lavreat; v kvartetu tuba-evfonij 1. nagrado 100 točk in lavreat;
  • na mednarodnem tekmovanju Giovanni Musical Treviso je s tubo osvojila bronasto priznanje, z evfonijem srebrno priznanje, v kvartetu tuba-evfonij zlato priznanje, 95 točk;

V šolskem letu 2018/19 je tekmovala na državnem tekmovanju TEMSIG v triu tuba-evfonij in osvojila zlato plaketo, 2. nagrado (96,67 točke); na mednarodnem tekmovanju pihalcev in trobilcev v Varaždinu je osvojila 1. nagrado, 2. mesto (95,50 točke).

Nini Tajč želimo veliko uspeha na glasbeni poti.

Naj glasbenik 2018: ŽIGA KALIŠNIK

Žiga Kališnik igra tubo, njegov mentor je naš bivši dijak David Kajič, profesor.

Žiga Kališnik se je vpisal na umetniško gimnazijo v šolskem letu 2014/15.

V šolskem letu 2015/16 je na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko dosegel dva lavreata: prvega s tubo (95,4 točke), drugega v komorni skupini trobili (99,6 točke), v Varaždinu je dosegel 1. nagrado in 1. mesto (98,4 točke).

V šolskem letu 2016/17 je na državnem tekmovanju TEMSIG dosegel srebrno plaketo (90,33 točke) in na mednarodnem tekmovanju pihalcev in trobilcev v Varaždinu 1. nagrado (95,67 točke).

V šolskem letu 2017/18 je na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko dosegel 1. nagrado, 2. mesto (96,38 točke) ter s komorno skupino s trobili lavreat (100 točk). Na mednarodnem tekmovanju Giovani Musicisti je dosegel srebrno priznanje (94 točk) ter zlato priznanje s komorno skupino s trobili (95 točk).

Na slavnostni podelitvi nagrad in priznanj glasbenikom v Gimnazijki, 18. 5. 2018,  mu je bil podeljen naziv NAJGLASBENIK

Predstavitve glasbenikov

Roberta Bataljak, generacija 2018–2022

Klavir sem pričela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Rogaška Slatina pri profesorici Andreji Krklec, ki me je seznanila s klavirjem in me v osnovnošolskih letih spremljala ter z mano odkrivala svet glasbe, za kar sem ji zelo hvaležna.

Leta 2018 sem se vpisala v program umetniške gimnazije I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje, kjer letos končujem 4. letnik v razredu Primoža Mavriča.

V svojem dosedanjem glasbenem izobraževanju sem se uspešno udeležila klavirskih tekmovanj in klavirskih seminarjev.

Sem prejemnica nagrad na mednarodnih in državnih klavirskih tekmovanjih, kot so: državno tekmovanje TEMSIG 2013 (regijska raven – bronasto priznanje), mednarodno tekmovanje mladih pianistov in violinistov Tartini Piran 2013 (2. nagrada), mednarodno koroško klavirsko tekmovanje Radlje ob Dravi 2015 (srebrno priznanje), državno tekmovanje TEMSIG 2016 (regijska raven – zlato priznanje, državna raven – bronasto priznanje), mednarodno klavirsko tekmovanje Tomaž Holmar Malborghetto 2018, Italija (1. nagrada in 1. mesto), mednarodno tekmovanje mladih pianistov in violinistov Tartini Piran 2018 (1. nagrada in 3. mesto), mednarodno klavirsko tekmovanje Janez Matičič 2018 (srebrno priznanje), mednarodno klavirsko tekmovanje Ars Nova Trieste 2021, Italija (1. nagrada in 1. mesto), mednarodno koroško klavirsko tekmovanje Radlje ob Dravi 2021 (1. nagrada in 2. mesto, posebno priznanje za najbolje izvedeno delo iz obdobja klasicizma), državno tekmovanje TEMSIG 2022 (zlato priznanje).

Med srednješolskim izobraževanjem sem izvedla številne nastope in klavirske recitale. Septembra 2020 sem izvedla tri klavirske recitale s pianistom Dejanom Romihom v Glasbeni šoli Celje in v Rogaški Slatini, mojem domačem kraju, kjer sem pričela svojo glasbeno pot. Izvedla sem tudi recital s flavtistko Niko Jeraj (oktobra 2020) ter predmaturitetni recital s klarinetistom Klemnom Kodrunom (aprila 2022 v GŠ Celje).

Redno se udeležujem klavirskih seminarjev pri klavirskih pedagogih, kot so Olga Cinkoburova, Ruben Dalibaltayan, Saša Gerželj Donaldson, Julia Gubaidullina, Hinko Haas, Aleksandar Serdar, László Stachó in drugi.

Srednješolska leta na I. gimnaziji v Celju in Glasbeni šoli Celje si bom zapomnila po prijaznih odnosih s sošolci ter profesorji, predvsem z razredničarko Alenko Prebičnik Sešel, ki je bila vsa štiri leta razumevajoča in me je podpirala.

Največja zahvala gre mojemu odličnemu mentorju, profesorju Primožu Mavriču, brez katerega vseh teh dosežkov in toliko pridobljenega znanja med srednješolskim izobraževanjem ne bi bilo. Hvaležna sem mu za ves trud, delo, vztrajnost, podporo, spodbudo, optimizem, za vso predano znanje ter odpiranje novega pogleda na bolj poglobljeno glasbeno ustvarjanje in izvajanje same glasbe ter lažje razumevanje glasbenih del.

 

Tobija Hrastnik, generacija 2012–2016

Maturiral je 2016 na umetniški gimnaziji. Prejel je NAGRADO za večletne dosežke v glasbi in sodelovanje v orkestrih Glasbene šole Celje in orkestru na I. gimnaziji v Celju. V času šolanja je bil odličen tekmovalec pod mentorstvom profesorja Mirana Majcna. Opravil je sprejemni izpit na Akademiji za glasbo v Ljubljani in postal njen študent.

Že v prvem letniku umetniške gimnazije (2012/13) se je udeležil mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko v Beogradu in kot član komorne zasedbe osvojil lavreat – 1. nagrado. Tega tekmovanja se je udeležil vsako leto in v letu 2013/14 tudi osvojil 1. nagrado. V tem šolskem letu je dosegel tudi zlato plaketo in 2. nagrado na državnem tekmovanju TEMSIG. V letu 2014/15 se je ponovno udeležil mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko v Beogradu in ponovno osvojil lavreat – 1. nagrado. Krono svojim uspehom je dal v zadnjem letniku, ko je na  mednarodnem tekmovanju pihal in trobil dosegel 1. nagrado, na 19. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja zlato priznanje in posebno priznanje za doseženih 100 točk v komorni zasedbi s kvartetom trobent. Na 45. državnem tekmovanju TEMSIG je osvojil zlato plaketo in 2. nagrado.


Lara Hrastnik

Dobitnica srebrne plakete na mednarodnem tekmovanju za harfo SVIREL 2013 v Štanjelu, dobitnica 1. nagrade na mednarodnem tekmovanju za harfo Antonio Salieri v Veroni

Moram priznati, da vpis na I. gimnazijo v Celju ob koncu moje osnovne šole ni bila prva odločitev, ampak mi ni žal, da sem se na koncu le odločila zanjo. Kot glasbenica, in umetnica na splošno, sem zelo aktivna, tako kot v šoli kot izven nje. Velikokrat sem zelo obremenjena in včasih mi zmanjka časa, da bi vse šolske obveznosti opravila pravočasno. Res je, da imam glasbo na prvem mestu in se mi zdi prav tako, čeprav se marsikateri profesor z mano ne bi strinjal. Rada pa bi poudarila, da če pride do kakršnegakoli problema, se s pravim in spoštljivim odnosom vedno najde ugodna rešitev za vse. Vedno je nekdo, ki ti bo prisluhnil in ti pomagal. Zelo mi je všeč, da na tej šoli nihče ni samo številka, ampak je vsak posameznik pomemben. Kajuh je šola, ki je primerna za vse, od glasbenikov do športnikov.

Na šoli se dogaja toliko različnih aktivnosti, da vsak najde nekaj, kar mu je všeč. Kot glasbenica pa seveda moram poudariti, da imamo odličen zbor, šolski orkester, šolski Big bend in še druge glasbene zasedbe ter „Glasba je najstarejša bitnost. Kadar se rodi otrok, ga uspavaš z glasbo. Ne zna brati, ne more razbirati slik, vendar zna poslušati glasbo.“ Duke Ellington 36 da je res ogromno priložnosti skozi šolsko leto, kjer se glasbeniki in tudi druge vrste umetniki lahko pokažemo na odru v vseh svojih vrlinah. Izkušnje, ki sem si jih do sedaj nabrala na „Kajuhu“, so res enkratne! Pomembno se mi tudi zdi, da je naša šola res zelo lepo urejena in opremljena, saj preživimo velik del časa v njej in nam je dejansko že kot drugi dom. Prav je, da se lahko počutimo prijetno in domače. Ne bom trdila, da I. gimnazija v Celju ni zahtevna šola, ker je. Ampak pomembno je, da se hitro naučiš discipline in reda in je še vedno čas za izvenšolske dejavnosti in sprostitev. Vedno se najde nekaj prostega časa za uživanje. Nismo le šola s tradicijo, smo odlična šola! Jaz sem ponosna na to. Pridite pa boste tudi vi.


Peter Firšt

Prejemnik prve nagrade na slovenskem tekmovanju Temsig, dveh laureatov na Mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu, zlate plakete na Mednarodnem tekmovanju Svirel in absolutni zmagovalec Mednarodnega tekmovanja v Varaždinu

Trobento sem začel igrati pri šestih letih in že takoj, ko sem osvojil osnovne tehnike inštrumenta, sem vedel, k čemu bom stremel v prihodnosti. Ker ukvarjanje z glasbo zahteva polno pozornost, si nisem mogel predstavljati, kako bi lahko to uskladil s solidnim opravljanjem šole. 33 „Slikar bo svojo sliko narisal na platnu. Glasbenik pa sliko riše na tišini.“ Leopold Stokowski Že od starejših kolegov sem slišal, da je I. gimnazija v Celju pravzaprav edina možna izbira za nadaljevanje šolanja, če imaš ambicije, da bi se z glasbo ukvarjal resno. Hitro sem se tudi sam prepričal, da je tako, kajti poglobljeno ukvarjanje z glasbo zares zahteva veliko energije in predvsem časa, ta pa je nam srednješolcem strogo odmerjen. Zahvaljujoč dobri volji razredničarke, profesorjev in vodstva šole, na čelu z ravnateljem dr. Antonom Šepetavcem (te besede sem zapisal, ker mislim resno in ne ker se tako spodobi) se da preživeti in doseči glasbeno odličnost. Da se razumemo, I. gimnazija v Celju terja veliko dela, učenja in samodiscipline, a prepričan sem, da si bomo gimnazijske dneve zapomnili izključno po lepih stvareh.


Leon Firšt

Perspektiven skladatelj

Že v osnovni šoli sem čutil močno povezanost z glasbo. Edina možnost za nadaljevanje glasbenega izobraževanja je bila I. gimnazija v Celju. Na začetku sem se malo prestrašil, saj se je o tej gimnaziji širilo veliko »čvek«, češ, tečni učitelji, zelo težek program, premajhna telovadnica, zaudarjajoči toaletni prostori. Dejansko pa nisem imel izbire, zato sem se vpisal v program umetniške gimnazije. Takoj sem bil pozitivno presenečen.

Učitelji so razumevajoči, program niti ni tako zelo težek (lahek pa tudi ni). Toaletni prostori so urejeni in higienični. Dobro, telovadnica res ni velika, a za moj najljubši šport, šah, ne potrebujem veliko prostora. I. gimnazijo iskreno priporočam učencem, ki si želijo v svet oditi z veliko znanja in s pravim pogledom na življenje.

»Slikar bo svojo sliko narisal na platnu. Glasbenik pa sliko riše na tišini.« – Leopold Stokowski

»Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca.« – William Shakespeare


Alenka Bogataj

Prejemnica zlatega priznanja na mednarodnem tekmovanju v Beogradu in prve nagrade na mednarodnem tekmovanju v Požarevcu

Za I. gimnazijo v Celju sem se odločila predvsem zaradi glasbenega oddelka, ki ga obiskujem, in profesorice, ki me poučuje v glasbeni šoli. Pred vpisom sem slišala mnogo neresničnih govoric o prezahtevnosti profesorjev in zelo zahtevnem programu umetniške gimnazije. Priznam, da je včasih zelo težko usklajevati šolske obveznosti s koncerti in tekmovanji. Redki glasbeniki so tako disciplinirani, da se jim ob koncu konference stvari ne nakopičijo. Na srečo je večina profesorjev razumevajoča in nam daje veliko dodatnih možnosti za pridobitev ocen. Mislim, da je vzdušje na I. gimnaziji v Celju zelo dobro ravno zaradi pestrosti oddelkov in dejavnosti, ki jih lahko obiskujemo. Imamo gimnazijo z bogato zgodovino in dušo, ki nam daje za življenje več kot samo odlično izobrazbo.


Kim Pavlič

Čembalistka

Za to šolo sem se odločila, ker mi edina v Sloveniji omogoča učenje čembala na srednji stopnji. Poleg tega mi ponuja zelo široko splošno izobrazbo, ki jo bom potrebovala za kasnejši študij, predvsem jezike. Zelo mi je všeč, da lahko v glasbeni šoli veliko nastopam in ponovno obujam staro glasbo. Stike navezujem tudi s tujino, saj obiskujem akademijo za staro glasbo v Italiji, med počitnicami pa pridejo na vrsto razne poletne šole. Imamo tudi več orkestrov in večkrat igramo v komornih zasedbah. Tako lahko pridobivamo na znanju in se hkrati družimo.

Uspešnost v glasbi in v šoli terja precej časa. Delati je treba od jutra do večera, potrebno je mnogo odrekanja. Včasih moraš za šolo porabiti še zadnje atome energije, ampak če si želiš uspeti ter imeti mnogo znanja, se na koncu vse izplača. Čeprav večina profesorjev razume glasbenike in se zaveda naših številnih obveznosti, pa si želim, da bi bil program umetniške gimnazije še malce bolj prilagojen dijakom, ki smo zelo obremenjeni.


Thys Grobelnik

Čembalist, perspektiven mladi skladatelj

Že od malih nog se ukvarjam z glasbo, zato mi je bilo skorajda  samoumevno, da bom svojo glasbeno pot nadaljeval tudi na srednji stopnji. Ne bom skrival, da osebno ne bi izbral I. gimnazije v Celju, a ne, ker mi ne bi bila všeč, ampak ker ne bi izbral nobene gimnazije, saj sem želel iti samo na srednjo glasbeno šolo. Ker pa so srednjo glasbeno šolo že pred leti ukinili, je bila to moja edina možnost. In moram reči, da mi nikakor ni žal. Pred vpisom je bilo veliko problemov zaradi instrumenta, ki ga igram, vendar pa so se vsi, še posebej g. ravnatelj dr. Anton Šepetavc, izjemno potrudili in se z razumevanjem za moj problem zavzeli za uspešno rešitev le-tega. In to je tisto, kar lahko dijak pričakuje na tej šoli: resnično razumevanje in željo po uspešnem reševanju  problemov. Program za glasbenike je sicer precej zahteven in definitivno ni primeren za dijake, ki se niso pripravljeni krepko potruditi

Delati je treba veliko, vendar se da s trdim delom doseči prav vse, poleg tega pa tukaj profesorji in gospod ravnatelj cenijo tvoje delo.  Nikjer niso stvari popolne, vendar je tu velik poudarek na tem, da profesorji razumejo nas, ne le kot dijake, ampak tudi kot glasbenike in kot ljudi, ki nismo stroji. Torej lahko rečem, da kljub naporom v gimnaziji, glasbeni šoli in doma rad stopim na oder, igram in ustvarjam kot dijak I. gimnazije v Celju.

Dostopnost