Pogovor z zlatimi maturanti 2024
Neznani avtor je nekoč dejal: “ Pot do znanja ni nikoli preprosta, a tisti, ki so pripravljeni vztrajati, bodo nagrajeni.” To so dokazali letošnji maturanti, ki so maturo opravili s 100 % uspehom, med njimi pa je zasijalo kar 22 zlatih, med njimi pa 2 diamantni maturantki. Njihov izjemen dosežek in trud si zaslužita prepoznavost, zato sem se z nekaterimi izmed njih pogovarjala o pripravah na maturo ter vprašala tudi za kak nasvet, ki bo prišel prav vsem nam, ki nas matura še čaka. Svoja razmišljanja so z mano delili diamantna maturantka Manca Ernst in zlati maturanti in maturantke Inja Rampe, Sara Zorko, Nino Kolander, Aljaž Bratušek, Lucija Povše, Eva Založnik, Lamija Berisalić in Nina Ellen Blake.
Kako si se počutil/-a, ko si izvedel/-a rezultate mature? Si to pričakoval/-a?
Manca: Moram priznati, da sem bila kar presenečena, saj po odpisani maturi nisem vedela, kakšen rezultat naj pričakujem. Za nekatere dele izpita sem seveda lahko predvidevala, kako mi je šlo, a vseeno je preveč stvari ostajalo odprtih – kako sem pisala esej, ali pa kakšna je bila moja ocena na maturitetnem nastopu pri glasbi …
Inja: Počutila sem se razbremenjeno, ker sem dosegla enega od ciljev, ki sem si jih zadala pred koncem gimnazije. Iskreno sem to pričakovala, saj sem vsa štiri leta veliko delala za to, da bi uresničila zastavljeni cilj.
Sara: Ko sem izvedela rezultate mature, sem bila najprej predvsem presenečena, vedela sem, da mi ni šlo slabo, a vseeno tako dobrih rezultatov nisem pričakovala. Po tem začetnem šoku pa sem bila seveda vesela in zadovoljna.
Nino: Rezultati mature me niso presenetili, zato sem bil vesel, da se je vse izšlo po mojih pričakovanjih.
Aljaž: Bil sem zelo vesel in presenečen, predvsem pa sem se lahko končno sprostil, saj sem vedel, da bom sprejet na želeno fakulteto. Zagotovo nisem pričakoval takšnega rezultata.
Lucija: Bila sem precej presenčena, čeprav je bila zlata matura moj prvotni cilj. A več kot sem po maturi razmišljala o tem, kako mi je šlo, slabši občutek sem imela. Vedela sem, da ta občutek ni realen in se nanj ne smem ozirati, a vseeno sem med čakanjem na rezultate nad zlatom skoraj popolnoma obupala. Najpomembneje mi je bilo, da pridem na študij psihologije v Ljubljani. Ko sem izvedela rezultate, skorajda nisem mogla verjeti, kaj vidim pred sabo na ekranu.
Eva: Bila sem zelo presenečena, saj tako visokih rezultatov niti najmanj nisem pričakovala. Seveda pa sem čutila, da se mi je končno odvalil kamen od srca, bila sem tudi zelo ponosna nase, saj se je ves trud preteklih štirih let obrestoval.
Lamija: Bila sem presenečena, saj sem si zaradi strahu ustvarila slabša pričakovanja. Sem pa bila zelo vesela, ker sem vedela, da bom sprejeta na želeno fakulteto.
Nina: Ko sem videla svoje rezultate, sem bila zelo vesela: prvič, ker so pomenili konec stresnega obdobja mature, in drugič, ker sem bila uspešna. Rezultati so me presenetili, saj si nisem prizadevala, da bi bila zlata maturantka, pa mi je vseeno uspelo.
Kako si se spopadal/-a s stresom v času priprav na maturo?
Manca: V času mature nisem doživljala veliko stresa, saj sem se zanjo počutila dovolj pripravljeno, oziroma sem se zavedala, da na tej točki svojega znanja ne morem več veliko izboljšati. Med šolskim letom je bilo seveda nekoliko drugače. Najprej po prvem testu izbirnega maturitetnega predmeta ugotoviš, da je ta morda malo težji, kot si sprva mislil, potem pa še, da ti bo skoraj zagotovo zmanjkalo časa za sprotno delo (kamor sodi predvsem vadenje instrumenta). A mislim, da se ne glede na padce, ki jih doživljamo med šolanjem, na koncu vse še najbolje izteče.
Inja: S pogovorom z družino, ki je razumela mojo stisko v času mature, in druženju s prijatelji, ki so takrat doživljali podobne stvari. Pomembno je, da nisi ves dan za zvezki, ampak si vzameš kakšno uro na dan, ko odmisliš maturo in stres. Zame je bila to družba in pogovor o čisto tretjih zadevah.
Sara: Moram priznati, da v času mature in srednje šole nasploh nisem velikokrat čutila veliko obremenjujočega stresa zaradi šole, sama mislim, da je pomembno, kako gledaš na stvar, zavedala sem se, da je šola pomembna, ni pa vse. Da pa lahko “živiš po tem”, pa mislim, da je pomembna predvsem organizacija časa.
Nino: Pred maturo nisem bil pod hudim stresom, saj sem vedel, da sem nanjo dobro pripravljen.
Aljaž: Fitnes in tek v naravi.
Lucija: Skrbela sem za to, da sem dovolj spala, hodila sem na sprehode, ko sem se počutila preobremenjeno, svoje skrbi pa sem zaupala prijateljem in družini. Včasih pomaga že samo, da svoja čustva poveš na glas.
Eva: Če sem povsem iskrena, v času mature sploh nisem čutila toliko stresa. Bolj stresno obdobje je bil zame čas pred maturo, ko smo imeli še priprave na maturantski ples in veliko ocen. Zato se je bilo težko povsem osredotočiti na učenje za maturo. Med maturo pa sem večkrat šla na sprehod ali v fitnes, saj je zame gibanje največja sprostitev, pomagali pa so tudi pogovori z družino in prijateljicami.
Lamija: Čim pogosteje sem hodila na sprehode, sama ali pa s prijatelji.
Nina: Med učenjem za maturo sem se potrudila prosti čas dobro izkoristiti, saj ga nisem imela veliko. Najbolje sem se sprostila, ko sem tekla in ko sem pogledala del kakšne serije. Kadar sem čutila največ pritiska, sem se poskusila spomniti, da je matura pomembna le zdaj in da mi bo čez nekaj let čisto vseeno, ali sem nek predmet pisala nekaj točk več ali pa manj.
Kako si si organiziral/-a čas za učenje? Uporabljaš kakšno posebno metodo?
Manca: Glede na moj urnik tega časa žal ni nikoli veliko ostalo, in tudi nekih posebnih metod nisem uporabljala. Toda, kljub temu da sem se res večkrat začela za ocenjevanja pripravljati šele zadnji trenutek, se mi pomembno zdi snov pri predmetih, kot so fizika, matematika ali harmonija, razjasnjevati vsaj približno sproti, saj se jih dan pred testom res ne da naučiti.
Inja: To je bilo težko in stresno. Časa, da predelaš vso snov, enostavno ni. To je potrebno sprejeti in se opreti na znanje, pridobljeno do takrat, ter ponoviti le najmanj utrjeno. Imela sem lepo razporejene predmete in delala največ dva predmeta na dan, drugače ničesar ne bi zmogla predelati kvalitetno. Kakšne posebne metode nimam, vendar se najlažje učim, tako da predavam komurkoli, ki me želi poslušati, ali pa kar v prazno.
Sara: Za posamezni predmet sem se začela pripravljati tako, da sem najprej preverila, kakšen je sploh obseg vsega, kar naj bi znali za maturo in pa da sem poiskala zvezke iz prejšnjih let. Ko sem imela “na kupu” ves material, pa sem si ga razporedila po dnevih, kakšen dan na koncu pa še pustila za ponovitev ali vaje. Nisem pa tega delala z vsemi predmeti, ker za nekaj enostavno ni bilo časa in pa nekateri predmeti so mi pač šli bolje kot drugi, zato ni bilo potrebe po tem. Vsak pa mora sam ugotoviti, kaj mu ustreza. Nimam posebne metode, samo to, da se ne učiti preveč snovi naenkrat in da si med učenjem vzemite odmore.
Nino: Predmete, ki sem si jih izbral, sem dobro razumel že pred pripravami, zato nisem imel težav s količino učenja. Večino časa sem posvetil le reševanju starih maturitetnih pol.
Aljaž: Nisem imel specifične organizacije, nekje na začetku maja sem začel vaditi za pisni del pri angleščini, saj mi je ta delal največ težav, drugače pa sem se začel intenzivneje pripravljati po koncu rednega pouka.
Lucija: Z učenjem sem začela precej pozno, zato sem tik pred maturo morala stisniti zobe in se cele dneve samo učiti. Večinoma sem se v enem dnevu učila en predmet, včasih pa dopoldne enega in popoldne drugega. Nikoli pa se nisem učila pozno v jutranje ure, saj sem menila, da je naspanost pomembnejša.
Eva: Učiti sem se začela že zjutraj, kakšno uro in pol, potem pa naredila odmor in tako nadaljevala do popoldneva. Takrat sem si vzela nekaj časa zase in za svojo družino. Učila sem se največ 3 predmete na dan, nikakor pa se ne bi mogla cel dan učiti samo enega predmeta. Jezike in matematiko sem se učila tako, da sem reševala stare maturitetne pole in sproti ponavljala snov. Pri predmetih, ki temeljijo na teoriji, v mojem primeru sociologija, pa sem morala sistematično ponoviti vso snov.
Lamija: Po prvomajskih počitnicah oziroma koncu šole sem naredila načrt, kdaj približno moram pričeti z učenjem za vsak predmet.
Nina: Pred maturo sem se zbujala kasneje, zato sem se lahko učila popoldne in tudi pozno zvečer, ko si največ zapomnim. Pogosto sem se učila s prijatelji, kar je pomenilo, da sem lahko ponovila snov z razlaganjem drugim in seveda prosila druge za razlago. Poleg tega sem se tako tudi prepričala, da kakšne snovi nisem zgrešila. Vsakega predmeta sem se lotila tako, da sem najprej preletela celotno snov in se potem lotila reševanja starih maturitetnih pol, pri katerih sem si izpisala vsako stvar, ki je nisem znala. Dan pred izpitom sem se osredotočila na snov, ki se mi je zdela najtežja, in na vprašanja iz starih pol, ki sem jih izpisala.
Kateri je tvoj najljubši spomin na I. gimnazijo v Celju?
Manca: Lepih spominov je veliko, od prevelikega števila kavic med malico do voženj na priprave na matematična
tekmovanja; a zagotovo bom v najlepšem ohranila ljudi, ki so mi polepšali vsak dan šolanja na gimnaziji.
Inja: Definitivno športni tabor v Bohinju, kjer smo se kot razred zelo povezali in se bolje spoznali izven šolskih klopi.
Sara: Med spomini na gimnazijo bi težko izbrala enega najljubšega, vsi pa vsebujejo moj srednješolski razred in pa zagotovo kakšnega od profesorjev, s katerimi smo skupaj ustvarili kar nekaj spominov.
Nino: Moji najlepši spomini na gimnazijo so povezani s prijatelji in našimi skupnimi doživetji, med katerimi se mi je še posebej vtisnil v spomin maturantski izlet, ki je bil res zelo zanimiva in nepozabna izkušnja.
Aljaž: Kava v Guštu s sošolci.
Lucija: Zagotovo nekaj povezanega z našim pevskim zborom, ki ga bom verjetno tudi najbolj pogrešala. Prinesel mi je ogromno lepih spominov: vsi koncerti, intenzivne pevske vaje, vožnje z avtobusom, ki so bile seveda vedno glasbeno obarvane, pa tudi običajne popoldanske vaje po napornem dnevu v šoli … Če bi morala izbrati en spomin, bi to verjetno bil naš spomladanski koncert leta 2023.
Eva: Enomesečna izmenjava v Leonu v Španiji. To je bila zagotovo najbolj nepozabna in izjemna izkušnja v času mojega šolanja.
Lamija: Druženje s sošolci, ekskurzije in vzdušje na šoli ob različnih tematskih dnevih.
Nina: Čez nekaj let se bom najraje spominjala petkovih popoldnevov na debatnem krožku. Ko smo se pripravljali na turnirje, smo v šoli včasih ostali še tri ure po koncu pouka, da bi dokončali svoje argumente, a smo se pri tem vseeno zabavali. Zaradi debate sem pridobila veliko znanja, se naučila bolje izražati in si popestrila petkove popoldneve tudi med obdobji z največ ocenjevanji.
Imaš za dijake kakšen nasvet glede maturitetnih priprav, npr. kako izbrati najprimernejše predmete, način učenja, izbira literature…
Manca: Mislim, da je za vsakega nujno, da si izbere predmete, ki mu ležijo ali pa so mu všeč in se jih bo z veseljem učil. Sama sem izbrala fiziko in glasbo in te odločitve zdaj ne bi spremenila. Glede načina učenja in literature pa moram reči, da je najbolje ohraniti svoj ritem dela ter svoje zapiske in se učiti tako kot v času šolanja. Glasbenikom pa vseeno svetujem, naj začnejo čim prej reševati maturitetne naloge iz solfeggia, saj bo med letom zagotovo zmanjkalo časa zanje. 🙂
Inja: Svetujem, naj si dijaki izberejo predmete ki jih zanimajo, saj se lažje učiš nekaj, kar te zanima, tudi če je tega malenkost več. Prav tako predlagam, da izberejo predmete, ki so povezani z nadaljevanjem šolanja, saj se tako že malo pripravijo za fakulteto.
Sara: Pri prehodu v 4. letnik in že pred tem malo pomislite, kaj vas veseli, na katerih področjih ste dobri in se na podlagi tega odločite, katere predmete bi poglabljali. Poleg tega pa se pozanimajte, če zahteva kateri od vaših želenih faksov obvezno npr. naravoslovni predmet. Kajuh dijakom ponuja dovolj literature, od učbenikov do zapiskov, ki jih profesorji podajo pri urah, tako da literature ne primanjkuje, če pa se vam je zdi preveč, pa svetujem, da si jo omejite in začnete pri osnovah.
Nino: Svetujem, da si bodoči maturantje kot maturitetne predmete izberete tiste, ki vam že zdaj ne povzročajo prevelikih težav z učenjem. Snovi za maturo je res veliko, zato je pomembno, da jo dokaj dobro poznate že pred 4. letnikom in da ste se pripravljeni truditi z učenjem predmetov, ki si jih izberete.
Aljaž: Za izbirna predmeta si izberi nekaj, za kar veš, da ti ne bo delalo preveč težav, saj se lahko potem osredotočiš na glavne predmete, ki so največ vredni (priporočam naravoslovne predmete, saj narediš laboratorijske vaje že v tretjem oziroma na začetku četrtega letnika in se ti potem ni treba s tem ukvarjati na koncu, ko si že ves pod stresom). Učiti se je treba tako, da razumeš stvari, in ne tako, da se ‘napiflaš’ vse, saj je na maturi poudarek na razumevanju snovi in ne na goli memorizaciji, kot je to morda pri katerem izmed predmetov v šoli. Prav tako je pomembno reševanje maturitetnih pol, saj se le tako naučiš osnovne principe reševanja tipov nalog, ki se bolj ali manj ponavljajo (kot pravi profesorica Alif: ‘Če rešite vsaj 10 maturitetnih pol, vam petka zagotovo ne uide!’).
Lucija: Priporočam, da izbereš predmete, ki se jih najraje učiš. Glede literature pa se mi zdi smiselno, da uporabljaš gradivo, iz katerega si se skozi vse štiri letnike učil za redne teste. Pri meni so to bili moji zvezki. A konec koncev vsak zase ve, kaj mu najbolj ustreza.
Eva: Priporočam, da si dijaki izberejo predmete, ki jih zares zanimajo in jim bodo koristili pri izbranem študiju. Kot sem že prej omenila, sem pri večini predmetov reševala stare maturitetne pole, saj smo pri maturitetnih predmetih celo leto kvalitetno ponavljali vso štiriletno snov in mi ni bilo treba veliko ponavljati. Maturitetne pole so res dobra alternativa za seznanjanje s tipi nalog na maturi, seveda pa to ni vse. Potrebno je tudi sprotno delo vsa štiri leta in predvsem v 4. letniku.
Lamija: Jaz sem izbrala maturitetne predmete glede na to kaj me veseli, kaj potrebujem za vpis na fakulteto (naravoslovni predmet), in na kaj se najlažje ter najhitreje pripravim. Zdi se mi, da so zapiski, ki si jih naredimo pri pouku skozi vsa štiri leta, najboljša literatura, za vaje pa stare maturitetne pole.
Nina: Dijakom četrtega letnika priporočam, da se učenja lotijo sistematično. Ko se moraš naučiti snov vseh štirih letnikov, se lahko zelo hitro zgodi, da kakšno snov pomotoma izpustiš. Meni je najbolj pomagalo, da sem si napisala dolg seznam vseh poglavij oziroma tem in jih označila glede na njihovo obsežnost in težavnost. Najprej sem se spopadla z najtršimi orehi, saj sem bila na začetku učenja vedno najbolj motivirana in spočita. Tako sem poskrbela, da tudi če bi mi zmanjkalo časa, ne bi bilo na izpitu ničesar, o čemer ne bi imela pojma.
Katera tvoja lastnost je najbolj pripomogla k temu, da si postal zlati maturant/-ka? Imaš kakšno načelo oz. življenjsko vodilo?
Manca: Prepričana sem, da nimam neke lastnosti, ki bi me razlikovala od drugih maturantov. A če te pri prvi uri zgodovine v srednji šoli profesorica seznani s tem, da si le metuljček, ki mu bo odrezala krila, in njeno modrost vzameš resno, si na dobri poti do uspeha.
Inja: Sama bi rekla: vedoželjnost. Težko se stvar naučim, ne da bi jo razumela. Ko pa snov razumeš, pa jo znaš za dlje časa, ne le kratkoročno, kar pride prav med maturo, ko se v kratkem času ne moreš naučiti vsega ponovno. Moje življenjsko vodilo pa je, da se vsaka stvar vrne. Torej, če se za nekaj trudim, se bo obrestovalo.
Sara: Mislim, da je k temu pripomoglo to, da sem trmasta. Sem oseba, ki mora doseči cilje, ki si jih zada, čeprav moram priznati, da je bil moj cilj pri maturi samo eden: da sem sprejeta na faks.
Nino: K temu, da sem zlati maturant, je pripomoglo predvsem to, da dobro razumem snov vseh maturitetnih predmetov, zato sem porabil zelo malo časa za učenje iz zvezkov in v veliki večini le reševal stare maturitetne pole. Tudi na splošno menim, da je potrebno vztrajati pri stvareh, ki jih razumemo, saj lahko tako pridemo veliko dlje, kot če se silimo s čim drugim.
Aljaž: Delavnost in vztrajnost, ki sta tudi verjetno najpomembnejši lastnosti pri učenju večje količine snovi.
Lucija: Verjetno vztrajnost in ambicioznost. Strinjam se z izjavo, da je tvoja edina omejitev tvoj um. Če si zadaš visok cilj, veliko narediš že s tem, da verjameš, da ti bo uspelo.
Eva: Zagotovo sprotno delo, disciplina in želja po uspehu. Mislim, da se ti trdo delo in vztrajnost prej ali slej obrestujeta. Predvsem je pomembno, da s šolskim delom ne odlašamo, predvsem med maturo, saj je nemogoče vse narediti v zadnjih dneh pred izpitom in pričakovati visok rezultat.
Lamija: Mogoče dobra organizacija časa in motiviranost.
Nina: V nižjih letnikih gimnazije sem se zelo obremenjevala z ocenami in uspehom v šoli. Tako mišljenje ni najbolj zdravo, mi je pa pomagalo razviti zelo dobre delovne navade. Kasneje sem se naučila, da šola res ni tako pomembna, kot se mi je včasih zdela. Menim, da sem se na maturo dobro pripravila, saj sem se znala dobro učiti in hkrati dobro sprostiti.
Kaj boš študiral/-a?
Manca: Odločila sem se za študij matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Inja: Študirala bom biokemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.
Sara: Študirala bom psihologijo.
Nino: Študiral bom računalništvo in matematiko na FRI in FMF v Ljubljani.
Aljaž: Splošno medicino.
Lucija: Psihologijo.
Eva: Španščino in portugalščino.
Lamija: Splošno medicino.
Nina: Študirala bom pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Tekst: Tea Belak
Foto: Jože Petrak Zajc
