Hana k svojim priznanjem dodala še enega
Za Naj glasbenico 2024 naše šole je bila razglašena Hana Hren, ki nas je vsa štiri leta šolanja pri nas navduševala z nizi uspehov. Hana je dijakinja vzporednega izobraževanja na citrah, ki je obiskovala tudi II. gimnazijo v Mariboru.
V času šolanja pri nas je pokazala izjemno glasbeno nadarjenost, ki jo je potrdila s številnimi osvojenimi priznanji in nagradami na državni in tudi mednarodni ravni, njena mentorica je bila Irena Anžič, dipl. mus.
Hana, kakšni so bili tvoji občutki, ko si postala Naj glasbenica 2024? Si takšen izid pričakovala, ali je bilo zate presenečenje?
Bila sem vesela. Še bolj kot zase za promocijo tega krasnega inštrumenta, ki je v klasičnem svetu pogosto še vedno viden kot neenakovreden, kar pa je, sklepam, predvsem posledica nepoznavanja. K večji razpoznavnosti pa je na nek način pripomogla tudi ta nagrada. Bila pa sem tudi presenečena. Ne toliko zaradi dvoma vase, temveč zaradi občudovanja in spoštovanja vseh mojih izjemnih sošolcev, ki so me s svojimi talenti mnogokrat presunili.
Citre ne sodijo med najpogostejše instrumente. Zakaj si se odločila zanje?
Zelo spontano in nepričakovano. Govorila sem, da bom igrala flavto, potem pa sem se enkrat po naključju udeležila citrarskega nastopa (v katerem je sodelovala tudi moja zdajšnja profesorica Irena Anžič). Priredili so ga v nedeljo po sveti maši, h kateri sem šla kot običajno, za nastop pa prej sploh nisem vedela. Takrat sem prvič videla citre. Vse to se je dogajalo v obdobju pred vpisom v glasbeno šolo, ravno takrat, ko sem si morala izbrati svoj inštrument. Ne vem, izgleda, da je tako moralo biti.
Kako to, da si se za vzporedno šolanje odločila za vzporedno šolanje na naši gimnaziji?
Iskreno bi bila moja prva izbira zaradi bližine doma gimnazija Maribor, vendar pa tam ni možnosti obiskovanja razreda citer. Celje je bila naslednja najbližja možnost. In sem tudi vesela, da je bilo tako.
Kako ti je uspelo usklajevati šolske obveznosti z vsemi vajami ter nastopi in tekmovanji?
Še sama ne vem. Včasih v napornih obdobjih samo nisem preveč razmišljala vnaprej, temveč sem se osredotočila izključno na eno stvar naenkrat. Ko tako postopoma delaš kljukice, ne da imaš v glavi že deset drugih nedoseženih, gre lažje. Seveda pa je bilo potrebne ogromno logistike ter organizacije dela in časa. Tako zame kot za moj prevoz – starše (zdaj ne več, ker že imam izpit).
Kaj bi svetovala mladim glasbenikom, ki bi radi stopali po tvoji poti?
Ohranite sebe takšnega, kot ste, v svetu, ki te hoče potegniti na sto različnih koncev. Samo tako boste v stiku s svojimi pravimi čustvi, ki bodo vašo glasbo delala avtentično in poslušalci bodo čutili z vami.
Bo tudi tvoje nadaljnje šolanje povezano z glasbo?
Odločila sem se za študij medicine, tako da se moje glasbeno izobraževanje (zaenkrat) tukaj zaključuje. Seveda pa je to tako velik del mojega življenja, da se nameravam še naprej vključevati v kakšne projekte in odkrivati nove vidike tega inštrumenta.
Kaj ti bo v zvezi s Celjem ostalo v najlepšem spominu?
Savinja. Res sem jo vedno občudovala – visoko in nizko, rjavo in modro. Pogosto sem v Celje šla z vlakom, zato je bila pot mimo nje neizogibna. Da pa ne bo samo o reki – prijazni, iskreni in srčni ljudje.
Hani iskreno čestitam za zasluženo priznanje in ji želim še veliko uspeha na njeni nadaljnji življenjski poti.
Nives Polonca Budja
foto: osebni arhiv
