26. december je v naši domovini, Republiki Sloveniji, državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Pred 30 leti smo se prebivalci takrat še Socialistične republike Slovenije na plebiscitu (23. 12. 1990) odločili za odcepitev od Socialistične federativne republike Jugoslavije, tri dni pozneje pa se je z razglasitvijo rezultatov tudi uradno začela osamosvojitev Slovenije. 25. junija 1991 je Slovenija tudi formalno postala neodvisna država (zdaj je to državni praznik, dan državnosti), a je takoj za tem sledila 10-dnevna vojna za Slovenijo, v kateri smo dokončno potrdili svojo voljo živeti v samostojni državi.
Naša gimnazija je v svoji dolgi zgodovini vedno bila branik demokracije in slovenstva. Tako je bilo tudi na prelomu iz 80. v 90. leta prejšnjega stoletja, ko je razpadal komunistično-socialistični družbeni sistem, nastajati pa so začele nove države. Na prvih demokratično izvedenih volitvah (8. aprila 1990, ko je SFR Jugoslavija še obstajala in je kandidatura zato bila še kaj več kot le kandidatura) so bili v Družbenopolitični zbor celjske, odtlej večstrankarske, občinske skupščine izvoljeni kar trije s I. gimnazije: ravnatelj Jože Zupančič ter profesorja Stanislav Pirnat in Anton Šepetavc (oba z liste Zelenih). Zupančič je kasneje postal tudi predsednik Zbora združenega dela v republiški skupščini in je bil eden tistih, ki so 26. decembra uradno razglasili izid plebiscita.
Spoštujmo svojo zgodovino, spoštujmo državne praznike! Zavedajmo se dragocenega dejstva, da imamo svojo državo. Tisoč let so o njej sanjali naši predniki, zdaj pa jo imamo. In kakršnakoli že je, naša je. Ena in edina. Naj živi in se razvija naša Republika Slovenija!
