Nemški skladatelj in pianist Ludwig van Beethoven se je rodil 16. decembra 1770 v Bonnu.
Svojo mladost je preživljal v revščini in z mnogimi težavami. Že kot 18-leten je prevzel odgovornost za družinske zadeve. Ko mu je bilo 22 let, se je za stalno naselil na Dunaju. Kmalu si je ustvaril ime kot pianist in zaslovel po izvrstni improvizaciji. Poslušalce je osupnil z divjo virtuoznostjo. Svoja dela je prežel z dotlej neznano dramatičnostjo in strastnostjo. Kot najmlajši iz trojice dunajskih klasikov zato velja za znanilca romantike v glasbi. Po 30. letu je začel izgubljati sluh. Takrat je nad svojo glasbeno kariero skoraj obupal. Kljub temu je v tem in v poznejšem obdobju, ko je povsem oglušel, napisal številna dela, ki so med umetniško najbolj vrednimi glasbenimi stvaritvami vseh časov. Umrl je 27. marca 1827 na Dunaju. Njegovega pogreba se je udeležilo 10.000 ljudi.
Beethoven je največkrat izvajani skladatelj instrumentalne glasbe. Vrhunec njegovega opusa je 9 veličastnih simfonij in 32 klavirskih sonat.
Ob 250-letnici Beethovnovega rojstva smo dijakinje 3. e-razreda (Sara in Tina Jernejc, Nastja Kovač Potočnik, Veronika Novaković, Katarina Klara Rehar ter Tinkara Udovč) izvedle spletno anketo o poznavanju Beethovna med našimi dijaki, pripravile intervju z Maticem Petkom, dijakom 4. letnika umetniške gimnazije, ter dodale povezavo do Beethovnove skladbe na You Tubu.
REZULTATI SPLETNE ANKETE
Anketo je ustrezno rešilo 253 naših dijakov prvega, drugega in tretjega letnika.
Že pri prvem vprašanju smo bile presenečene, da 8 dijakov ne ve, da je bil Beethoven skladatelj. Na vprašanje o njegovi narodnosti in obdobju ustvarjanja je velika večina odgovorila pravilno. Ker letos praznujemo 250-letnico njegovega rojstva, nas je zanimalo, kako odmeven je bil dogodek med dijaki. 55 odstotkov anketiranih ni vedelo, katera obletnica je prava. Pozitivno nas je presenetilo, da je 93 odstotkov dijakov vedelo, da je na njegovo življenje in delo najbolj vplivala izguba sluha. 188 dijakov je znalo našteti vsaj 1 njegovo skladbo. Med njimi so bile največkrat omenjene Oda radosti, Sonata v mesečini in Za Elizo.
INTERVJU Z MATICEM PETKOM
- Matic, kdo te je navdušil za glasbo in od kod želja po igranju klavirja?
Z glasbo sem obdan, odkar pomnim, saj so skoraj vsi moji sorodniki glasbeniki. Za klavir me je navdušila mama, ki je učiteljica klavirja. Danes je to glasbilo, ki ga najbolj razumem, kar mi zelo pomaga pri skladanju, saj zmeraj bolj postaja le nek »podaljšek« mojega ustvarjalnega razmišljanja. Kljub temu sem srečen, da ne igram le klavirja in imam na glasbo odprt pogled tudi z drugih vidikov. Uživam z vsakim predmetom, ki lahko proizvede zvok.
- Kakšen pogled imaš na Beethovna kot glasbenik? Kako doživljaš njegovo klavirsko in simfonično glasbo?
Ludwig van Beethoven je vsekakor vrhunski skladatelj in v določenih pogledih tudi med mojimi najljubšimi. Beethoven naj bi, v nasprotju z npr. Mozartom, ustvarjal z veliko muko in tudi njegova glasba naj bi zvenela tako. Toda sam je ne dojemam tako. V primerjavi z Mozartom je res mnogo bolj polna temnih čustev, a to žalost dojemam odkrito, izraženo neposredno in brez potlačevanj, torej vse več kot zadržano in mukoma iztisnjeno.
Mislim, da je Beethovna ravno to, da je bil v svojo umetnost zmožen spraviti svojo vihravo notranjost, postavlja med vrhunske umetnike. Njegovo glasbo zelo rad izvajam, saj se v njej najdem.
3. Se ti zdi, da danes dovolj poudarjamo Beethovnov pomen?
Vsekakor. Po mojem mnenju celo preveč. Glede vsega v življenju menim, da moramo imeti odprto glavo. In že če se osredotočim zgolj na evropsko klasično glasbo, se mi zdi, da imamo izbrano peščico skladateljev, ki jih kujemo v zvezde, druge pa pehamo v pozabo. Obstaja mnogo umetnikov, katerih edinstvenost bi prinesla svežino v že več kot sto let ustaljen repertoar. Moti me tudi elitizem v krogih klasične glasbe in poveličevanje te smeri glasbe. Ravno širina poznavanja po mojem mnenju ustvari dobrega poslušalca in umetnika, četudi se osredotoča le na klasično glasbo. Beethoven je res vrhunski umetnik in nobena hvala ni odveč, toda kot uživalce umetnosti (v obeh pomenih) nas naše opevanje peščice ne sme zaslepiti pred mnogo širšim glasbenim svetom.
- Letos zaključuješ šolanje na naši gimnaziji. Kakšni so tvoji študijski načrti in želje?
Če se uresniči moja želja, bom drugo leto sprejet na dunajsko Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost. Svojo pot bi rad nadaljeval kot skladatelj in pisal bi, če bi res lahko izbiral, glasbo za videoigre. Nočem preveč načrtovati in pričakovati, raje upam in se pustim presenetiti s čimerkoli, kar bo prineslo življenje. Naša gimnazija in celjska glasbena šola sta me vsekakor dovolj podkovali, da lahko svojo pot nadaljujem tudi na kateremkoli od drugih področij, ki me zanimajo.
Najlepša hvala za sodelovanje in vse dobro na tvoji nadaljnji glasbeni poti!
Hvala, da ste me izbrali za pogovor. Hvala za lepe želje.
Za zaključek vas vabimo v Beethovnov glasbeni svet: Pastoralna simfonija.
