Evropska vas – svet v malem
Cilji in namen projekta Evropska vas so spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati povečati zavedanje lastne kulturne identitete. Projekt se je do danes s podporo MO Celje obdržal le še v tem delu Slovenije, namenjen je tako osnovnošolcem kot srednješolcem. Projekt dijakom omogoča pestre in zanimive aktivnosti.
Učenci in učitelji iz različnih sodelujočih šol spoznavamo države Evropske unije in njihove značilnosti, pri čemer je inovativnost naše glavno vodilo. Izbrane države predstavimo ob dnevu Evrope (9. maj) na osrednji kulturni prireditvi v središču Celju.
V šolskem letu 2023/2024 smo z dijakinjami raziskovale južnoevropsko državo, dom največje svetovne dediščine Unesca na svetu. Italija ima bogato zgodovino, umetnost in arhitekturo, prav tako je svetovno znana po trendovski modni industriji, luksuznih športnih avtomobilih in motornih kolesih ter prelepi obali, alpskih jezerih in gorskih območjih. Zaradi vsega naštetega jo imenujemo »Bel Paese« (dežela lepot), ki popotnika požgečka pod stopali, tako da mora raziskati cel »Io Stivale« (škorenj), kot zaradi značilne oblike imenujemo Apeninski polotok.
Ker so Italijani znani po tem, da znajo uživati v dobri hrani in da so njihovi obroki vedno kulinarično dovršeni, smo z dijakinjami raziskovale italijansko kulinariko. Za pripravo dobre hrane ne potrebujejo več kot osem sestavin, pomembno pa jim je, da so sestavine kakovostne, sveže in kar se da domače. Le kdo ne mara dobre italijanske pice, testenin in tiramisuja?
Naša stojnica se je šibila pod težo italijanskih dobrot. Obiskovalcem smo ponudile mini pice in fokačo, ploščat kruh z rožmarinom, koščki zelenjave in debelo soljo, ter bruschetto, kruh s paradižnikom, baziliko, čebulo in mozzarello. Na kruh so si obiskovalci lahko namazali pesto, gosto omako iz bazilike, jedrc pinije, soli, česna in olivnega olja. Posebej mamljiv je bil sladek del stojnice, kjer sta bili na voljo znameniti italijanski sladici tiramisu, ki v prevodu pomeni »potegni me kvišku«, in panna cotta z malinovim prelivom. Manjkalo ni niti tradicionalno italijansko božično pecivo, ki se imenuje »panpepato«. Gre za neke vrste torto iz različnih oreščkov, ki je začinjena s cimetom, poprom in kakavom. Mešanica oreščkov je nato prelita s stopljeno čokolado z medom in pomarančno lupino.
Dobrote so pripravile kajuhovke Lana Mastnak, Eva Štemberger, Tina Cizej, Nuša Šket in Zala Ratej iz 4. e ter Daša Majdič, Naja Grm, Zara Veligošek, Lana Podlesek, Zoja Jager in Neža Cizej iz 2. e. Zala Ratej je I. gimnazijo v Celju zastopala tudi s pesmijo Sara perche ti amo.
Na celjskem Glavnem trgu je Evropa v malem zaživela 8. maja, praznovali smo tudi 20 let vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Naša zeleno-belo-rdeča stojnica, preurejena v rimski kolosej, je privabila številne mimoidoče. Napis na stojnici Omnes viae Romam ducunt se je znova izkazal za resničnega.
V šolskem letu 2022/2023 smo z dijakinjami raziskovale deželo sieste, raziskovalcev in pomorščakov, kastanjet in flamenka, nogometa in filma, sangrije in paelje. Podale smo se torej na potep po Španiji, ki ima več kot 8000 km plaž in največje število barov v EU. Španci so si vsak večer sposobni izmisliti dober razlog za bučno fiesto, dan najraje začnejo s paradižnikom in končajo s sangrijo. Ker ima Španija posebno mesto na kulinaričnem zemljevidu, smo se osredotočile na kulinariko. Hrana je sestavni del španske kulture in brez nje si ni mogoče predstavljati družinskega srečanja, političnega dogodka in niti pogreba.
Španci so ponosni na svojo prehrano in se pogosto pohvalijo, da imajo najboljšo in najbolj zdravo mediteransko kulinariko na svetu.
Španska kuhinja temelji na preprostih in svežih sestavinah, vsebuje veliko sadja in zelenjave, stročnic, kruha, testenin, riža, rib, morskih sadežev, perutnine, drugega mesa, različnih sirov in vina. Osrednji sestavini sta
olivno olje in česen.
Dijakinje so zavihale rokave in na stojnici ob dnevu Evrope postregle s številnimi španskimi dobrotami. Pripravile so gaspačo, špansko paeljo, krompir s chorizom, salso po katalonsko, črne olive v testu, šampinjone s pinjolami, tapase, španske vetrce in churrose. Manjkala ni niti (brezalkoholna) sangrija.
Poleg kulinarike je našo stojnico krasila bailaora, plesalka flamenka, v razkošni rdeči obleki in s cvetom v laseh. Španija je namreč zibelka flamenka.
Plesalec flamenka se imenuje bailaor. Oblečen je v oprijet črn ali rdeč smoking, na glavi nosi klobuk. Plesalka (bailaora) zapeljuje v dolgi,
nabrani obleki, ki je lahko črne, rdeče, bele, modre ali celo rožnate barve, njene lase krasi za ušesa zataknjena vrtnica.
Španijo so v šolskem letu 2022/2023 raziskovale kajuhovke Lana Mastnak, Eva Štemberger, Tina Cizej, Nuša Šket, Zala Ratej in Maša Sivka iz 3. e ter Lara Krivec in Aneja Kanjir iz 4. e. Zaključna prireditev je bila 9. maja na celjskem Glavnem trgu. Sredi Celja je v živahnem vzdušju ponovno zaživela Evropa v malem.
Z dijakinjami I. gimnazije v Celju smo v šolskem letu 2021/2022 raziskovale najstarejšo in najmanjšo nordijsko državo – Dansko. Dijakinje je zanimala literatura, pri čemer je njihovo pozornost pritegnil možicelj Nisse, ki je ljudi, če so lepo ravnali z njim, ščitil pred nesrečami ter jim pomagal. V nasprotnem primeru jih je okradel ali jim celo pohabil živino. Dijakinje so obnovile pravljice Hansa Christiana Andersena in načrtovale dramatizacijo Pravljični kolaž, ki je zaradi epidemije niso mogle izvesti. Dijakinje so raziskale dansko floro in dansko kraljevo družino. Ste vedeli, da je kraljica Margareta tudi slikarka, kostumografinja in prevajalka? Da je danski princ Henrik poznan kot “najbolj mrzel kralj na svetu”? Zanimivo je bilo iskati odgovore na vprašanje, zakaj so Danci najsrečnejši in najbolj zdravi ljudje na svetu.
Dansko so raziskovale kajuhovke Eva Štemberger, Lana Mastnak in Tina Cizej (2. e) ter Lara Krivec, Aneja Kanjir in Nika Tominšek (3. e).
Zaključna prireditev je bila 9. maja na celjskem Glavnem trgu. Po dveh letih premora je sredi Celja ponovno zaživela Evropa v malem.
