PODELITEV PRIZNANJ ZLATIM MATURANTOM IN OLIMPIJCEM ŠOLSKEGA LETA 2019/2020
Naša gimnazija je letos med 179 maturanti, ki so uspešno maturirali v šolskem letu 2019/2020, dobila tudi 21 novih zlatih maturantov, katerih imena se bodo za vedno zapisala v zgodovino šole. Še posebej smo ponosni na letošnjo diamantno maturantko Anamarijo Mežnar, ki je na maturi osvojila vse točke. Na podelitvi so bili tudi olimpijci, ki so bili v letošnjem šolskem letu uspešni na mednarodnih tekmovanjih.
Ob tej priložnosti je 22. septembra v dvorani Gimnazijka potekala podelitev priznanj zlatim maturantom in olimpijcem, pred tem pa jim je pohvale podelil že župan celjske občine Bojan Šrot, ki je priredil sprejem za zlate maturante vseh celjskih srednjih šol.
Šolsko prireditev je otvoril dekliški oktet Brina pod vodstvom prof. Tomaža Marčiča, ki ga sestavljajo sedanje in bivše dijakinje naše gimnazije, nekatere med njimi tudi letošnje zlate maturantke. Prireditev je povezoval Klemen Venko, dijak klasične gimnazije. Vse zbrane je po glasbeni točki nagovoril gospod ravnatelj, dr. Anton Šepetavc. Povedal je, da je zelo vesel, da se prav na prvi jesenski dan ponovno sreča s cvetom šole. Zlatim maturantom in olimpijcem se je zahvalil za ves trud in vse, kar so v teh štirih letih naredili dobrega za šolo. Povabil jih je tudi, naj šolo še kdaj obiščejo tudi v študentskih letih ter čim večkrat poročajo o svojih uspehih in dosežkih, saj bodo v duhu vedno del te gimnazije. Pri podeljevanju priznanj se mu je na odru pridružila profesorica Alenka Jeromel, tajnica šolske maturitetne komisije.
Prva na odru je bila seveda letošnja diamantna maturantka in olimpijka Anamarija Mežnar, ki je na maturi osvojila vseh 34 točk, poleg tega pa je na biološki olimpijadi osvojila bronasto medaljo. Za njo so se na odru zvrstili vsi drugi zlati maturanti, ki so na kratko pokramljali z gospodom ravnateljem in se za spomin z njim tudi fotografirali. Lanski zlati maturanti so: Tilen Brečko, Zala Božanić, Tea Dular, Zala Gazvoda, Lara Gobec, Lara Kristina Golmajer, Nika Gradišek, Luka Horjak, Matija Kocbek, Zarja Križnik, Mia Malinger, Eva Nograšek, Nika Pavlin, Eva Posilovič, Sven Pungartnik Rauter, Tjaša Šuc, Janez Tomšič, Jana Ušen, Jan Žekar in Hana Marija Žibert.
Med povabljenci so bili tudi dijaki, ki so se odlično izkazali na mednarodnih tekmovanjih in olimpijadah: Lovro Drofenik, Jaka Vrhovnik, Ana Opalič in Nejc Amon.
Zanesljivo nas vse zanima, ali obstaja kak skrivni recept, kako postati zlati maturant in ali so dijaki tak rezultat pričakovali. Njihovi odgovori bodo gotovo prišli prav marsikateremu bodočemu maturantu.
Ali nam lahko zaupaš recept, kako postati zlati maturant/maturantka?
Zarja Križnik: Po mojih izkušnjah se za odličen rezultat na maturi najbolj splača res dobro delati vsa štiri leta, se sproti potruditi, da razumeš vsako snov, in se pripraviti na vsako ocenjevanje. Potem pred maturo kljub ogromni količini snovi sploh nimaš zelo veliko dela, saj je treba marsikatero znanje samo na hitro obnoviti. Meni je zelo pomagalo tudi reševanje starih maturitetnih pol; precej tipov nalog se namreč iz leta v leto pri posameznih predmetih ponavlja. Pa tudi raziskovanje in nabiranje znanja izven šolskih ur je dragoceno – koristilo mi je predvsem pri jezikih in zgodovini.
Sven Pungartnik Rauter: Recept za zlato maturo je preprost. Pred začetkom pisanja mature zelo pomaga, da si pogledate stare pole, ki jih najdete na spletni strani RIC-a, da bolje veste, kako se pripravljati. Svetujem vam tudi, da ne iščete potrditve znanja z lažjimi nalogami, temveč da iščete luknje v svojem znanju s težjimi nalogami. Občutek ne bo tako prijeten, ampak boste preko teh trnov segli do zvezd, saj se največ naučimo, kadar naredimo napake in stopimo izven cone udobja.
Priprava na maturo vsebuje en ključni element: sprotno učenje. Čeprav vem, da o tem že ptički čivkajo, moram to vseeno poudariti, saj deluje. S tem ne mislim 5 ur sedenja za knjigami vsak dan (bog ne daj!), temveč samo osvežitev snovi. Raje kot 5 ur si vzemite 5 minut; nekaj veliko bolj dosegljivega in učinkovitega. S tem obnovite sinapse in ostanete zbrani. Ne postavljajte si abstraktnih mej kot “Naslednji letnik se bom pa začel sproti učiti”, ampak samo začnite. Prva stran bo vedno najtežja. Verjetno se vam ne ljubi že danes učiti za test, ampak pred testom se vam tudi ne bo; razlika je, da danes še niste pod stresom in si boste veliko prej veliko več zapomnili, saj je učenje v intervalih dokazano učinkovitejše kot v enem sedenju. Zato ste tudi lahko hvaležni vašim profesorjem matematike, ko vas “gnjavijo” s teoretičnimi vprašanji, ker vam prihranijo čas doma.
Ko se lotite učenja, si zapomnite, da ni nujno mukotrpno in dolgo. Naj bo raje kot šprint: hitro in zelo aktivno. Uporabljajte tehnike učenja (memory palace, pomodoro tehnika, flashcards …), da bo zabavno in učinkovito, (spet) iščite luknje v svojem znanju, da jih ne bodo drugi namesto vas. Meni osebno je tudi pomagalo, da sem ločil prostor, kjer sem bival in lenaril (ja, tudi zlati maturanti to kdaj počnemo) od tistega, kjer sem se učil (za maturo sem se učil na vrtu, če koga zanima).
Zdaj, ko veste, da pravo učenje zahteva veliko energije in ne traja celo noč, je pomembno to energijo tudi dobiti nazaj. Imejte noč raje za spanje, saj je zelo pomembno pri priklicu informacij iz dolgotrajnega spomina, podnevi pa pomaga, da naredite pavze med učenjem, da se lahko pridobljeno znanje “usede”, predvsem pa ne pozabite na prijatelje. Nihče ne more te poti opraviti sam. Družite se (z maskami in na razdalji 1,5 m, seveda), da boste doma polni energije za nove izzive. Ne pozabite na telovadbo, hobije in kulturne dogodke (muzikali so menda dobra sprostitev), saj je dobro fizično in psihično počutje ključ do uspeha. Nekateri vidijo to kot izgubo časa, sam vidim to kot ohranjanje živcev.
Pomembno je tudi, da ločite čas za delo in čas za sprostitev. Ko sedite za knjigami, ne razmišljajte o druženju, ko ste na zmenku, ne razmišljajte o Prešernu.
Upam, da vam bo ta recept pomagal prihraniti čas in živce pri učenju za maturo. Čeprav so naše učne navade kot železna srajca, jih lahko spremenimo, če se potrudimo (za dokaz si prekrižajte roke in nato zamenjajte položaj: vsaka ponovitev bo lažja). Res ni najlažja pot, ampak ste kajuhovci in uspelo vam bo.
Pravi gimnazijec, kot pravi naš ravnatelj, je ta, ki poleg šole počne tudi druge stvari, torej ne zanemarjajte svojih strasti in jih razvijajte. Ostanite zvesti svojim ciljem in ne pozabite: ‘mejte se radi!
Nika Gradišek: Pišite si estetsko prijetne zapiske, da se bo manj boleče vračati k njim, temeljito obravnavajte 
literarna dela sproti pri pouku, rešujte stare pole (če že ne zaradi ponavljanja, pa zato, da vas bo manj strah neznanega formata), naredite si koledar utrjevanja, da se prisilite biti sistematični in pravočasni, opravite kak poganski daritveni ritual ali pa preračunajte, katera izmed ver obljublja najpogosteje uslišane želje.
Anamarija Mežnar: Recept bi vam z veseljem zaupala, če bi ga imela. Tale matura je zelo nepredvidljiva stvar, zato je težko reči, kaj je za koga najboljša pot k dobremu rezultatu. Ena od sestavin recepta je zagotovo sprotno delo (čeprav tudi meni ni uspelo sproti delati naloge za matematiko), pomembno je tudi zbrano poslušanje pri pouku, saj profesorji res dobro vedo, na kaj nas morajo pripraviti. Prav tako je pomembno, da se tako na šoli kot v razredu dobro počutimo, za kar pa mislim, da na Kajuhu ni treba nikomur skrbeti. Čeprav si morda kdo predstavlja, da je tvoj dan, če hočeš postati zlati (ali diamantni) maturant, zapolnjen predvsem s šolo in učenjem, je v resnici popolnoma nasprotno. Sama sem imela popoldneve rezervirane za petje v dveh zborih (in vodenje tretjega), za oktet Brina in v prvih dveh letnikih tudi za glasbeno šolo. Včasih sem res tudi med vajami pokukala v kakšen zvezek, načeloma pa sem imela srečo, da si snov res hitro zapomnim in zato za učenje nikoli nisem porabila veliko časa.
Si takšen rezultat na maturi pričakoval/-a in kako si se počutil/-a ob tem, ko si postal/-a zlati maturant/maturantka?
Zarja Križnik: Na maturi sem pričakovala lep uspeh, zlate mature pa si nikakor nisem upala napovedati, saj sem se odločila za matematiko na osnovnem nivoju. Na koncu sem bila zelo vesela, da sem za svoje delo vendarle dobila to lepo potrditev.
Sven Pungartnik Rauter: Iskreno nisem imel tako visokih pričakovanj. Vedel sem, da mi je šlo kar dobro in da nekaj že bo. Po odpisani maturi sem se osredotočil na pomembnejše stvari, kot je beljenje glave zaradi rezultatov.
Ko sem izvedel rezultat, sem bil pozitivno presenečen. Počutil sem se, da je bil moj trud preteklih let poplačan. Prijeten zaključek za še prijetnejša štiri leta je zagotovilo, da mi bo Kajuh res ostal v dobrem spominu.
Anamarija Mežnar: Ko sem 13. julija videla svoj rezultat, sem bila res zelo presenečena. Že od vsega začetka sem pričakovala 29/30 točk, moj cilj pa je bil, da maturo pišem dovolj dobro, da bom sprejeta na fakulteto. Tudi po odpisani maturi občutek ni bil najboljši (če vprašate koga od mojih domačih, bodo verjetno povedali, da je bilo tudi kar precej razočaranja). Ko pa sem videla, da sem dosegla 33 točk in s tem postala zlata maturantka, skoraj nisem mogla verjeti, da se to res dogaja. Že to se mi je zdel izjemno dober rezultat, ker pa mi je pri slovenščini do najvišje ocene zmanjkal le en odstotek, mi je razredničarka svetovala, naj napišem ugovor (Na tem mestu še en nasvet bodočim maturantom: borite se za oceno, ki si jo zaslužite!). Po skoraj mesecu čakanja sem izvedela, da so mojo oceno zvišali kar za 3 %, kar je seveda pomenilo, da imam 34 točk in sem diamantna maturantka. Že več kot mesec dni me vsi sprašujejo, kakšen je občutek, ko postaneš diamantni maturant. Seveda sem zelo vesela, da se je moje štiriletno delo in delo profesorjev pokazalo kot uspešno, seveda pa se mi najbolj fino zdi, da bom napisana na tabli zlatih maturantov.
Nika Gradišek: Takšnega rezultata nisem pričakovala, čeprav seveda nimam nič proti pozitivnim presenečenjem. Počutila sem se predvsem pomirjeno, da lahko z zadovoljstvom in brez pretirane samokritike zaključim to poglavje v življenju.
Kje boš nadaljeval/-a svoje šolanje?
Zarja Križnik: Šolanje bom nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer anglistika in nemcistika.
Sven Pungartnik Rauter: Študirat grem na univerzo za glasbo v Celovcu, smer jazz klavir.
Anamarija Mežnar: Šolanje bom nadaljevala v Ljubljani na Medicinski fakulteti, še naslednjih šest let se bom spopadala z biofiziko, biologijo, biokemijo, anatomijo. Mogoče bom lahko enkrat v prihodnosti pomagala prav komu izmed vas.
Nika Gradišek: Šolanje bom nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer sociologija in anglistika.
Vsem zlatim maturantom in olimpijcem I. gimnazije v Celju čestitamo in jim želimo vse dobro.
Maja Kresnik-Doberšek in Julija Dolinšek
Foto: Jože Petrak Zajc
