Kako živimo z antiko in ne vidimo, da prinaša samo korist in veselje?
Dr. Svetlana Slapšak, znana antropologinja, filologinja in doktorica antičnih študij je za dijake klasičnih oddelkov v sredo, 11. 10., v dvorani Gimnazijka pripravila predavanje o življenju z antiko v sodobnem svetu z namenom, da bi mladim približala oddaljeno in hkrati tako veličastno obdobje zgodovine.
Antika je bilo obdobje v zgodovini, ko sta svetu vladali dve najbolj razviti civilizaciji. To 
sta stara Grčija in rimski imperij, družbi, ki sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, Severne Amerike ter Bližnjega vzhoda. Temu obdobju smo se lahko oddelki klasične gimnazije še posebej približali s pomočjo dr. Svetlane Slapšak, ene najboljših poznavalk antičnega obdobja pri nas. Ne samo da se ukvarja z zgodovino in antropologijo, je tudi borka za pravice žensk, prevajalka in pisateljica. Napisala je že več kot 50 knjig in 1000 esejev. Predavanje je temeljilo na povezavi sodobnega sveta z antiko in njenem mnenju o tehnološkem napredku ter njegovem vplivu na zgodovino. Kako torej vpliva sodobna tehnologija na zgodovino? Doktorica Slapšak meni, da “ima tehnologija pozitiven vpliv na zgodovino, saj nam omogoča dostop do različnih besedil in podob”. In dodaja: “Internet nam odpira mnogo možnosti, a je za njegovo uporabo predpogoj, da imamo določeno znanje že v glavi.”
Dr. Svetlana Slapšak nam je na predavanju dokazala, da smo iz antike pridobili veliko stvari, ki smo jim priča še danes: demokracijo, zametke rasizma ter cenzuro. Hkrati je izpostavila, kako smešen vpogled nam daje filmska industrija v tisti čas, sploh popularna serija Igra prestolov (Game of Thrones) in nekateri znani filmi. V njih vidimo tipične primere, kako izdelovalci filma želijo le povečati gledanost, ne pa dejansko predstaviti stanje v dobi Rimljanov in Grkov. Ker je sama preučevala položaj žensk v družbi, se ji zdi še posebej absurdno, ko vidi, na kakšen način ter v kakšnih oblekah jih upodabljajo. V naslednji temi se je posvetila patriarhatu, ki nas spremlja še danes; povsem nezaslišano je, da imajo moški še vedno višji položaj kot ženske in verjame, da je potrebno še kakšno stoletje, da bomo patriarhat “uničili.”
Ko sva ji zastavili vprašanje, ali se ljudje premalo zavedamo pomembnosti preteklosti, nama je kratko in jedrnato odgovorila, da se je zavedamo zelo dobro in da se je prav zato bojimo. Prav tako je poudarila, da brez antike nimamo korenin.
S tem sta strinjala tudi dijaka klasične gimnazije Miha Vehovar (1. e) in Timotej Klinc (2. e), ki sva ju po koncu predavanja prosili, da odgovorita še na nekaj vprašanj.
Se ti zdi pomembno,da imamo stik z antiko? Zakaj?
Miha: “Ja, pomembno je, da imamo stik z antiko, kajti nujno je, da poznamo zgodovino in se lahko iz nje kaj naučimo ter ne ponavljamo napak, ki so se zgodile v preteklosti.”
Zakaj je danes zgodovina med mladimi tako nepriljubljena?
Miha: “Pouk zgodovine je dolgočasen, zapomniti si moraš veliko stvari in zgodovina te 
mora že prej zanimati, drugače postane le nuja, ki se je treba učiti vsa leta šole (kar za veliko ljudi drži).”
Timotej: “Ne strinjam se, saj mislim, da je pomembno, da se zavedamo preteklosti. V zgodovini smo tako priča številnim vzponom in padcem, ki se v različnih obdobjih periodično ponavljajo, vendar je vzrok, ki privede do tega, podoben.”
Bi rad izpostavil kaj posebnega glede predavanja? Se ti je kaj še posebej vtisnilo v spomin?
Timotej: ”Močno se mi je vtisnilo v spomin, ko je gospa dejala, da je na nek način sramota v današnjem svetu, če kažeš zanimanje za zgodovino in se učiš klasične jezike, saj imajo vrstniki klasike velikokrat za čudne in antisocialne ljudi. Ona pa nam je rekla, naj nas nikar ne bo sram, saj se učimo o eni izmed najpomembnejših stvari v zgodovini človeštva.”
Ona Kotnik in Katja Pajk
Foto: Kaja Gajšek
