Težko, ampak prava odločitev!
Klopi so že polne, učbeniki razdeljeni, prvi listi v zvezkih že popisani, učitelji že »težijo« z ocenami, mi pa že komaj čakamo počitnice. Nekako tako opisujemo razpoloženje vsi dijaki, ki smo že nekaj časa na I. gimnaziji v Celju.
Kako pa nove dni v klopeh doživljajo prvošolci? Kaj oni menijo o predmetih, kako so se med seboj povezali, kako so se imeli v Logarski dolini?
EVA: »I. gimnazija v Celju je ena boljših šol in že na začetku mi je prirastla k srcu. 
Vzdušje med dijaki je sproščeno. Kljub vsem pozitivnim stvarem, ki ji lahko naštevam o tej gimnaziji, pa je bil prestop iz OŠ v SŠ naporen. Veliko več je učenja, dlje smo v šoli in učitelji so bolj strogi. Na šoli mi je najbolj všeč vzdušje in pa seveda nova telovadnica (Dvorana Kajuh). Presenečena sem bila, ko sem se kot navdušena naravoslovka začela zanimati za geografijo in slovenščino. Menim, da se je pri vsakem predmetu vredno potruditi za dobre ocene.«
GAL: »Šola je prijetna, veliko ima prireditev, na kar sem tudi gledal pri izbiri šole, saj sem kulturnik in rad nastopam na raznih prireditvah. Na gimnazijo in način dela sem se relativno hitro privadil, vendar ne dovolj hitro. Na šoli mi je najbolj všeč to, da je »domača«. Predmeta, ki bi mi bil najbolj všeč, še nisem izbral, saj moram še spoznati učitelje, oni pa mene. Obiskujem pevski zbor, šel sem pa tudi na šolsko tekmovanje iz logike. Latinščina se mi zaenkrat še ne zdi zahtevna, saj se učimo šele o začetkih latinščine in ne latinščine kot jezika, hkrati pa si sproti zapisujemo razne latinske reke, pregovore …«
ZARJA: »Moram priznati, da sem o tej šoli sanjala že od sedmega razreda. Ne vem, zakaj, a vedno se mi je zdela nekako posebna in polna življenja. In čeprav so bile govorice o njej v mojem kraju kar ostre, nisem niti za trenutek podvomila … Zato vsako jutro stopim skozi vhodna vrata l. gimnazije v Celju kot ponosna kajuhovka. Moja velika strast so jeziki, torej sta mi najljubši angleščina in nemščina. Kot zahtevnejši pa bi omenila matematiko in biologijo. Izmed vseh interesnih dejavnosti sem si izbrala eno, ki res da terja veliko časa, a mi dviga razpoloženje in krepi samozavest. To je Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju. Res sem vesela, da sem lahko članica skupine tolikšnega števila dijakov z enakimi interesi in iskrico, ki na odru vedno preraste v velik in ponosen plamen.«
EVA: »Šola se mi zdi prekrasna, veličastna in zelo velika. Privaditi na gimnazijo se je bilo malce težje, saj je tukaj šolski program bistveno težji in zahteva več učenja, a kljub temu mi je zelo všeč. Še posebej mi je všeč vzdušje. Rada imam to sproščenost in všeč mi je, da imamo učenci in profesorji zelo dober odnos. Najraje imam predmete z glasbo, najmanj pa mi je bila v osnovni šoli všeč zgodovina, ampak nikoli se ne ve, mogoče jo pa tukaj še vzljubim.«
KLEMEN: »Mislim, da sta k naši razredni povezanosti prispevala predvsem spoznavna dneva v Logarski dolini. Veliko smo peli, se smejali in pogovarjali. Najbolj se mi je v spomin vtisnil petkov dopoldan, ko smo na travi pred domom igrali nogomet. Ravno takrat so s sosednjega travnika s helikopterjem prevažali pesek nekam v gore. Žoga nam je ušla na drugo stran ograje, kjer so se pasle krave. Ko je helikopter vzletel, so se krave prestrašile in podivjale. Začele so teči v smer, kjer sem bil jaz. Tudi jaz sem se pognal v beg, vrgel žogo nazaj na naš travnik (nekomu je priletela naravnost v glavo) in preskočil ograjo. Kljub nekaj praskam in povišanemu srčnemu utripu sem kravam uspel ubežati, uboge živali pa je nato še nekaj časa preganjal helikopter, ki se je vsakih nekaj minut vrnil na travnik po novo pošiljko peska.«
Klemen iz 1. e pa je tudi član Okteta Kajuh. Moramo še posebej poudariti, da je to prav velika čast, da postaneš že v prvih dneh član te prestižne skupine. Povprašali sva ga, kakšni so bili občutki ob prvem nastopu …
»Zagotovo mi je v veliko čast, da sem lahko že v prvem letniku član okteta. Imeli smo že nekaj vaj in tudi prvi nastop. Tudi pri profesorjih si zapisan malce drugače, ko izvejo, da si član Okteta Kajuh. Zelo se veselim še prihodnjega udejstvovanja v oktetu.«
Vsem prvošolcem želiva, da bi se čim hitreje privadili na naše šolsko delo in da bodo ob koncu šolanja rekli: »Končal sem I. gimnazijo v Celju in res sem ponosen kajuhovec.«
Dijaška skupnost je za dijake v začetku septembra organizirala tudi zelo simpatičen kulturni sprejem. Fotografija je s sprejema.
Lara Bezgovšek in Nika Bolte
