Znate ločiti veselje in srečo? Kaj pa ljubezen in zaljubljenost? Hrematizem in ekonomijo? Na predavanju družboslovnega društva, ki je bilo 23. januarja, nam je pater Gržan, avtor dela 95 tez pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma, doktor literarnih ved in izvrsten predavatelj, pojasnil, zakaj je nujno razlikovati med omenjenimi pojmi.
Cenjeni gost nam je slavno zgodbo o Veroniki in Frideriku približal na povsem nov način. Predstavil nam je priorja Arnolda, zapise o njem so pred kratkim odkrili v skrivni knjižnici samostana Jurklošter. Z novim zgodovinskim vpogledom je predstavil teorijo, kjer se prior Arnold postavi na stran ljubezni, proti Hermanovi oblasti, skrije Veroniko in doseže njeno neverjetno oprostitev na sojenju za čarovnico.
Z odlično retoriko in morjem modrosti, ki jih je prostogrudno sipal med pripoved, nas je pater podučil, zakaj je bil po njegovem mnenju Friderik zaljubljen mnogokrat, ljubil pa je le enkrat. Vprašanje razlikovanja med pojmi je nato aktualiziral s primerjavo ekonomije (ki je po grškem dojemanju „odkrivanje in ohranjanje zakonitosti sobivanja, zaradi katerih se v družbi počutimo doma“) in hrematizma, ki ni etičen in temelji na izkoriščanju večine. Tako skoraj ni treba povedati, da po patrovih besedah živimo v času hrematizma, na kar kažejo drastične razlike med sloji in revščina.
Hkrati je problematiziral nadomeščanje sreče z veseljem, ki se dogaja vsepovsod okoli nas. Sistem nam ponuja kratkotrajno zabavo in dobro počutje in zanemarja odnose s pomembnimi Drugimi, ki nam lahko prinesejo dejansko srečo.
In kljub vsemu je po tem streznjujočem vpogledu predavanje zaključil optimistično. Po njegovem mnenju namreč ravno stiska v ljudeh povzroči kvantni premik zavesti, jim pomaga „misliti dalje“ od naučenega, jih „izstisne“ v nove razsežnosti. „Naš čas ni čas za ponavljače, ampak čas za preboj“, je povedal in nam na srce položil: “Želim vam, da bi vaša misel znala preraščati omejitve ujetosti, ne le za vas, ampak za dobro naše skupne prihodnosti.”
Zapisala: Nika Gradišek, 3. a
