Kajuh Press

Človek se je in se bo skozi razvoj človeške vrste spreminjal. V kakšno korist nam je torej znanje o velikih dogodkih zgodovine, če jih poznamo kot pike na zgodovinskem traku  namesto kot koščke širše slike človeške miselnosti? Zgodovinska antropologija se ukvarja prav s tem – z barvanjem družbenega platna v ozadju zgodovinskih prelomnic in z razumevanjem sprememb.

V predavanju v sredo, 20. 12. 2017, z naslovom »Beseda in roka: zgodovinska antropologija« nas je antropologinja in doktorica antičnih študij Svetlana Slapšak popeljala skozi izjemno širok časovni in tematski okvir zgodovinskih virov, s katerimi se lahko naučimo več o nekdanjih civilizacijah in predvsem o »običajnem človeku« določenega časa. Predavanje smo organizirali v okviru družboslovnega društva. 

Beri dalje

Dan brez telefona: si to v teh časih sploh lahko predstavljamo? S tem namenom je Dijaška skupnost dijake postavila pred prav poseben izziv in v petek, 15. 12., organizirala dan brez telefona. Glavni namen je bil, da bi se – namesto gledanja v zaslon – dijaki družili, pogovarjali in se igrali družabne igre.

21. stoletje – stoletje, ki nam je prineslo mnogo novih tehničnih naprav in s tem tudi nove vrste zasvojenosti, ki lahko imajo hude posledice, vendar jih uporabniki ne razumejo kot odvisnost. Najstniki čutijo potrebo po tem, da so ves čas povezani s spletom in da neprestano komunicirajo s svojimi prijatelji preko različnih socialnih omrežij. To privede do stresa, neprespanih noči, celo izostajanja iz šole. Počasi zamenjujemo realni svet z virtualnim in tega se moramo čim prej zavedati, opozarjajo strokovnjaki.

Beri dalje

Konec tedna – 25. in 26. november – je za dijake I. gimnazije v Celju, ki obiskujejo obšolsko dejavnost MEPI, potekal spoznavni vikend v kraju Reka blizu Laškega.

Mepijevci so se vsi primerno obuti in oblečeni zbrali v soboto zjutraj in se napotili proti Reki, oddaljeni nekaj več kot 7 kilometrov od Laškega. Prav prijetna pot je potekala najprej ob Savinji, potem pa je cesta zavila stran od Laškega in proti cilju. Hodili so uro in pol, vsi z nahrbtniki na ramenih, v katerih je bilo vse, kar so potrebovali za vikend.

Beri dalje

V ponedeljek, 20. 11. 2017, je na naši gimnaziji potekalo predavanje dr. Damjana Prelovška o življenju in delu Jožeta Plečnika. Kot največji poznavalec njegovega življenja in dela nam je predstavil Plečnikovo življenje s svoje osebne plati in tako smo največjega arhitekta v Sloveniji spoznali še podrobneje.

NUK, park Tivoli, Tromostovje, mestno pokopališče Žale – to je samo nekaj arhitekturnih del, ki jih je zasnoval Jože Plečnik, eden najboljših arhitektov v Sloveniji v tistem času. So pomemben del naše kulturne dediščine. Vendar: ali je mogoče, da se Slovenci ne zavedamo njihove pomembnosti? To je tudi bilo eno izmed osrednjih vprašanj na predavanju dr. Damjana Prelovška, ki je med  največjimi poznavalci Plečnika in njegovih del. Zelo se trudi za ohranitev in obnovo teh pomembnih objektov in pomembno je, da ozavešča tudi ljudi, nasploh mlade, da so takšni dosežki posameznikov zelo odmevni, včasih v svetu še bolj kot v državi, kjer je ta oseba živela.

Beri dalje

Na pobudo Tima Krhlanka, predsednika dijaške skupnosti, se je v petek, 27. 10.,  na naši gimnaziji zgodil španski dan – z namenom, da bi dijakom podrobneje predstavili špansko glasbo, jezik, kulturo in jedi.

Na naši gimnaziji se španščino kot drugi jezik uči veliko dijakov, hkrati pa je španščina tretji najbolj razširjeni jezik po svetu, zato je dobro, da se zavedamo pomembnosti španskega jezika in njihove kulture. Na šoli je bilo za to več kot odlično poskrbljeno. Med odmori smo poslušali in se vrteli v ritmih španske glasbe, ekipa šolskega radia je naredila intervju z našo špansko lektorico Yaniko Potočnik, ki nas je naučila tudi nekaj uporabnih stavkov v španščini, imeli smo dva koncerta, ki so jih organizirali naši glasbeniki, za malico pa smo imeli pravo špansko paello (rižoto) s piščancem.

Beri dalje

Auschwitz – nema priča o grozodejstvih in trpljenju

Skoraj gotovo ni človeka, ki ne bi še nikoli slišal ali prebral česa o nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz na Poljskem. Poslušanje predavanj učiteljev zgodovine, gledanje filmov o holokavstu ali pogovor s prijateljem, ki je obiskal Auschwitz, je nekaj popolnoma drugega kot stati na mestu, kjer so se dogajale grozote. V tem taborišču trpljenja in groze je več kot 1,1 milijona ljudi izgubilo življenje, med njimi je bilo tudi več kot 1500 Slovencev. Ob prihodu na mesto zločinov te pretrese pogled na visoko bodečo žico, ki obkroža mogočni kompleks, v katerem lahko vidimo zaporniške ter plinske celice s krematorijem, opremo, obleke ter predmete umrlih. Povsod po zgradbah so table s fotografijami taboriščnikov in besedilom, ki odstirajo grozljiva dejstva o taborišču. Videli smo tudi ostanke vreč z lasmi, ki so jih žrtvam ostrigli pred smrtjo, jih pošiljali v tovarne in iz njih izdelovali blago za oblačila. Pepel iz bližnjega krematorija pa so celo uporabili za gnojilo na poljih.

Beri dalje

Jana Gulin in Urban Popelar, člana projekta Imuno, ki spada pod Društvo študentov medicine Ljubljana, sta nam  v torek, 17. 10. 2017, v dvorani Gimnazijka predavala o koristnosti in morebitnih nevarnostih cepljenja. 

Način predavanja je bil zelo zanimiv, saj sta nam predavatelja postavljala vprašanja, mi smo nanja odgovarjali, potem pa sta nam povedala še svoje mnenje. Spoznali smo, da je cepljenje koristno, saj s tem ne zaščitimo le sebe, ampak tudi druge ljudi, ki sploh niso cepljeni. Kljub dostopnosti je danes, žal, vedno več ljudi, ki se ne cepijo, ker je zelo razširjeno mnenje, da je cepljenje škodljivo. Mislijo, da cepiva vsebujejo strupene snovi, kot je včasih bil to denimo thiomersal. Menijo tudi, da cepiva prenašajo bolezni, da se s cepljenjem okužiš in podobno. Te teorije so pretirane in le strašijo ljudi.

Beri dalje

Sreda, 25. 10.

V sredo, 25. 10., smo v zgodnjih jutranjih urah člani Kajuh Pressa z dijaki Škofijske klasične gimnazije Ljubljana, III. gimnazije Maribor in Gimnazije Brežice krenili na pot. Peljali smo se skozi sosednjo Avstrijo,  Češko in končno prišli na Poljsko. Prišli smo v Krakov – drugo največje mesto na Poljskem. Avtobus smo parkirali ob reki Visli in se povzpeli do gradu Wawel. Spoznali smo tudi delo in pomembnost prvega slovanskega papeža Janeza Pavla II. in si ogledali cerkev, v kateri je služboval. Nato smo imeli še nekaj prostega časa za sprehod po mestu, hitro večerjo in še kakšen nakup. Naš glavni cilj pa ni bil Krakov, temveč Auschwitz. Z nami so potovali tudi trije ukradeni otroci in gospa Sonja Vrščaj, ki je to taborišče preživela. Že na avtobusu pa je imel zelo zanimivo predavanje direktor mariborske sinagoge, profesor Boris Hajdinjak. 

Dijaki smo nestrpno čakali naslednji dan, ko se bomo spoznali z genocidom, tem grozljivim zgodovinskim dejstvom.Vedeli smo, da bo naslednji dan poln zanimivih, hkrati pa tudi pretresljivih zgodb. 

Beri dalje