Intervju s profesorjem Kristijanom Kocbekom
Splošno znano dejstvo je, da se prebivalci I. gimnazije v Celju delimo na tiste, ki jim matematika leži, in vse druge, ki se tolažimo, da v trgovini ne bomo potrebovali logaritmov in kotnih funkcij. Prvih je statistično verjetno nekoliko manj, a so na svojem izbranem področju na srečo tako uspešni, da šoli (in sebi) vsakič znova prislužijo izjemne rezultate.
In ker vsaka talentirana ovčka potrebuje svojega pastirja, je tu profesor Kocbek. Ker njegovi dijaki že skoraj dvajset let prejemajo najvišja priznanja v državi in svetu, je letos prejel priznanje DMFA Slovenije za delo z mladimi. Z njim smo izvedli kratek intervju.
Zakaj je matematika pomembna? Zakaj je matematika lepa?
Kakor za koga, zame res, za kakega dijaka pa morda kaj drugega. Zame sta odgovora na obe vprašanji tesno povezana, imata enak odgovor in ta je sledeč: ljudje, že odkar obstajamo, poskušamo doumeti skrivnosti narave in družbenih pojavov. Izkazalo se je, da za to rabimo natančno orodje za dober opis teh pojavov in matematika je tu nedvoumen zmagovalec. Vedno se izkaže, da če nečesa ne znamo opisati z matematičnim formalizmom, te stvari, o kateri želimo govoriti, pravzaprav ne razumemo dobro. Zato je matematika pomembna. In lepa! Njena absolutnost, nihče ji ne more oporekati, to, kar govori, je res. Nikjer drugje v življenju ne moremo zaslediti tega (razen morda v filozofiji). In zato je pomembna v šoli, »sili« dijake, da razmišljajo natančno in dosledno, kar pa je naporno in zato je pri veliki večini ljudi osovražen predmet. Seveda se lahko nekdo vpraša: »Pa zakaj bi morali biti natančni in dosledni?« Zato, da se lahko razumemo. Poleg tega je vedno dobro, da smo natančni, mar ne? Če se z nekom dogovorim, da se dobiva ob nekem času … potem je res dobro, da se dobiva takrat in ne petnajst minut kasneje.
