V nedeljo, 13. 11. 2016, je bil v Cankarjevem domu v Gallusovi dvorani v Ljubljani slavnostni koncert ob 200-letnici javnega šolstva v Sloveniji. Častni pokrovitelj koncerta je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Medijski pokrovitelj pa RTV Slovenije. Med sodelujočimi glasbenimi šolami je bila naša partnerska šola Glasbena šola Celje. Na koncertu so sodelovali tudi naši dijaki.
V simfoničnem orkestru Akademije za glasbo Ljubljana so sodelovali naši bivši dijaki:
Anja Ravnikar Zabukovšek, Ernest Kramar, Filip Okrožnk.
V simfoničnem orkestru glasbenih šol sta sodelovala: Manica Slapšak, Aljoša Plut; v simfoničnem orkestru konservatorijev in umetniških gimnazij: Eva Vrečko, Jakob Kolman, Bor Kračun Pižmoht, Peter Firšt, Živa Žohar, Žiga Kališnik.
Kaj praznujemo?
Pred 200 leti je 7. novembra 1816 zaživel pouk glasbe na Javni glasbeni šoli pri ljubljanski normalki.
Gubernij je statute dokončno potrdil že marca istega leta. Glasbena šola pri ljubljanski stolnici, ki je po dovoljenju dvorne pisarne na Dunaju ponovno zaživela 13. avgusta 1807, je v nemirnem in kratkem času Ilirskih provinc po poltretjem letu sicer ugasnila, a želja po javni glasbeni šoli je tlela naprej.
Med kandidati za ravnatelja in učitelja je bil tudi slavni skladatelj Franz Schubert, ki ga je priporočil sam Anton Salieri, vodja dvorne kapele na Dunaju. Tudi Franz Schubert ni prišel v najožji izbor. Izbran je bil učitelj glasbe v Celovcu Franc Sokol, po rodu Čeh. Bil je dober organist, pianist, pevec, violinist in klarinetist. Glasbena šola je ob njegovem pedagoškem žaru hitro zacvetela. Predmete je določal pravilnik, poučevali so: petje, orgle, violino, klavir in seveda generalni bas.
Kdo so bili pobudniki?
Najmočnejši pobudnik je bila kar Glasba. Rekli so ji Domina Musica – gospa Glasba, ali krajše gospa Harmonia zaradi spoštovanja in cene, ki jo je uživala. Tisti, ki je veljal za izobraženega, ni smel biti neuk v glasbi. Glasba je bila tedaj še vedno popolnoma enakovredna matematiki, astronomiji, gramatiki, retoriki in filozofiji. Glasba je bila močna povezovalka vseh teh ved. Zato ni mogla manjkati na nobeni šoli na nižji, srednji in višji ravni. Za Ljubljano in druge slovenske kraje vemo, da je bila glasba ves čas zelo visoko cenjena, tako na podeželju kot v mestu, in to od ustoličevanj karantanskih knezov naprej. Že v letu 1461 so v Ljubljani ustanovili sholo cathedralis , 1701 pa Academio Phil Harmonicorum. To so bile prve glasbene ustanove na Slovenskem, ki niso nastale kar tako.
Zakaj ustanoviti glasbeno šolo na javni šoli?
Javne šole so ustanavljali v času razsvetljenstva, še močneje je šolstvo po vsej Sloveniji razgibal čas Ilirskih provinc, ki je bil za Slovence kratek, a pomemben čas. Takrat postane po Vodnikovi zaslugi tudi slovenščina obvezen učni predmet in zato šolanje Slovencem prijaznejše, saj je bila materinščina končno javno spoštovana. Razsvetljeni človek je moral poznati tudi glasbo. Po vsej Evropi so začele cveteti glasbene ustanove, kjer so načrtno poučevali glasbo, ne le bogatih temveč tudi revnih otrok. Tudi Slovenija ni mogla izostati. Konkretno pobudo za glasbeno šolo pri ljubljanski normalki je dal gubernij že 15. novembra 1814, dvorna pisarna je njeno odprtje dovolila 11. decembra 1815, gonilna sila je bila Filharmonična družba in številni razsvetljenci in izobraženci v Ljubljani. Želeli so namreč, da se tudi bodoči učitelji izobrazijo v glasbi. Bodoči učitelji bodo nosili izobrazbe in omike tako v mestih kot na podeželju in niso mogli biti brez glasbene izobrazbe.
Povzeto po izr. prof. mag. Ivanu Florjancu.
(Alenka Prebičnik Sešel, prof.)
