Prva celjska gimnazija, ustanovljena davnega leta 1808, je v svojih zdaj že več kot 200 letih delovala v treh stavbah. Prva je tista na Slomškovem trgu, poleg cerkve sv. Danijela, druga tista na Muzejskem trgu (v njej so od leta 1895 delovale t. i. slovenske vzporednice, zaradi katerih je v pregretem nacional(istič)nem ozračju padla celo vlada Avstro-Ogrske), tretja pa današnja stavba na Otoku.
Ta je bila po podatkih uglednega zgodovinarja, nekoč tudi gimnazijskega profesorja, Janka Orožna, avtorja obširnega Orisa zgodovine Celja in okolice, dograjena tik pred prvo svetovno vojno, decembra 1913. Celjski bogataš, ponemčeni veletrgovec in soustanovitelj Westnove tovarne emajlirane posode, Daniel Rakusch je podaril zemljišče, in to pod pogojem, da se v novi gimnaziji nikoli ne bo poučevalo v slovenskem jeziku.
A potem je izbruhnila vojna in v prekrasno novo stavbo z mnogimi secesijskimi elementi se je vselila vojska (v začetku avstrijska, na koncu pa srbska), v šoli pa je delovala tudi vojaška bolnišnica. Pouk v novi stavbi se je tako začel šele v šolskem letu 1919/20, ko se je šola pod vodstvom prvega slovenskega ravnatelja Emilijana Lileka dokončno preselila s Slomškovega trga, kjer je delovala tudi med prvo svetovno vojno, se poslovenila in se z odlokom z dne 21. 8. 1919 iz humanistične spremenila v realno gimnazijo.
